c S
Letošnjo letino pšenice in ječmena v Vipavski dolini močno krojilo vreme 26.06.2018 13:48 Ajdovščina, 26. junija (STA) - V Vipavski dolini v teh dneh hitijo z žetvijo pšenice, medtem ko je letošnja letina ječmena že skoraj pospravljena. Žetev se je začela dva tedna prej kot v minulih letih, močno pa jo ovira vreme s pogostimi padavinami, je za STA povedala vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica Marta Koruza.

"Vremenske razmere niso dopuščale pravočasne žetve ječmena, saj vemo, koliko dežja je bilo v zadnjem času. Takrat, ko bi bil potreben, ko so se žitna zrna polnila in debelila, ga ni bilo, zdaj pa ga je preveč in žetev bo tudi temu primerna," je povedala Koruza.

Pričakovali so nekoliko boljšo letino, vendar pa se je tako po kvaliteti kot kvantiteti izkazala za povprečno. Na hektar naj bi pridelali okrog šest ton ječmena.

"Letina je mogoče celo nad pričakovanji, saj bi bil hektarski donos lahko celo nekoliko boljši, če bi uspeli prej z začetkom žetve in se zrnje zaradi prevelike zrelosti ne bi osulo."

Hektarski donos pšenice je letos zaradi suše v času polnjenja klasov z zrnjem in deževja v zadnjih tednih nekoliko manjši. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek med 6,5 in 7 ton na hektar.

Mlinotest si pšenico, tako kot druge surovine, prizadeva kupiti v lokalnem okolju in tudi s tem spodbujati kmetijsko pridelavo v Vipavski dolini. Vendar je pšenice v njihovi okolici zanemarljivo malo. "Za največ nekaj dni mletja. Odkupimo sicer vso razpoložljivo pšenico, primerno za meljavo," je za STA povedal predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.

Lani so v Mlinotestu iz Vipavske doline odkupili nekaj več kot 200 ton pšenice in tudi letos načrtujejo odkupiti vse ponujene količine, ki bodo izpolnjevale kriterije kakovosti za krušno pšenico.

Nekoliko več odkupa pričakujejo jeseni pri domači koruzi. Vendar tudi to, tako kot del pšenice in večji del ječmena, obdržijo pridelovalci doma za krmo živine.

V skupini Mlinotest znaša letni odkup pšenice kot najpomembnejše surovine do 50.000 ton. "Kakovost domače pšenice je v zadnjih letih zelo napredovala, vendar z njo ne moremo pokriti vseh svojih potreb. Kupimo jo manj kot polovico potrebne količine. Torej smo jo primorani uvažati, največ iz Avstrije in Madžarske, ki še nista zelo oddaljeni in ne predstavljata prevelikih stroškov prevoza. Madžarska ima velike količine kvalitetne pšenice, saj so v preteklosti veliko vlagali v razvoj, Avstrija pa je, kljub temu da gre za majhno državo, izjemna pridelovalka in ponudnica morda tudi najkakovostnejše pšenice v Evropi, ki dosega tudi 15 odstotkov beljakovin," je še dejal Danilo Kobal.