c S
V prihodnjih tednih pričakovati pestro dogajanje glede NLB 21.06.2018 07:23 Ljubljana, 20. junija (STA) - V prihodnjih tednih bi dogajanje lahko popestrila tudi zgodba o prodaji NLB z njenimi širšimi razsežnostmi. V kratkem je pričakovati skupščino največje slovenske banke, na kateri pa glede na trenutni potek dogodkov zelo verjetno ne bo sklepa o izplačilu rekordne dividende državi. Morda se že v naslednjem mesecu razjasni tudi zgodba o prodaji banke.

Banka NLB je lani ustvarila 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend državi kot 100-odstotnemu lastniku. A Evropska centralna banka (ECB) je banki v luči tveganj na podlagi postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke po metodi javne ponudbe delnic, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje.

V NLB so za ECB pripravili izredni kapitalski načrt, v katerem so argumentirali predlog za izplačilo dividende, ki bi bilo v luči obsežne sanacije banke s konca 2013 pomembno dejstvo tudi za državo, ter pridobili mnenje revizorja. Vendar pa roka za odločitev enotnega bančnega nadzornika v evrskem območju ni in po informacijah iz bančnih krogov ECB soglasja še ni dala. Na redni letni skupščini, za katere izvedbo ima NLB čas do konca avgusta, tako glede na trenutno stanje praktično ni druge možnosti kot sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Kot rečeno, je dejavnik za odločitev ECB glede dividendne politike tudi zmanjšanje tveganj zaradi postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem. Celoviti potencialni stroški teh postopkov z obrestni dosegajo okoli 430 milijonov evrov, prav v preteklih dneh pa se je zgodila pomembna etapa v tej zgodbi.

LB oz. NLB sta že izgubili več tožb različnih vrednosti in se redno nanje tudi pritožili. Hrvaško ustavno sodišče je konec maja v prvi odločitvi na to temo zavrglo pritožbo NLB na izgubljeno tožbo zoper nekdanjega hrvaškega varčevalca. Gre za tožbo v višini 250 evrov, ki so jih z obrestmi že rubili z enega od računov NLB na Hrvaškem. Ustavno sodišče se je razglasilo za nepristojno, je pa podalo tudi nekaj vsebinskih opomb, s katerimi je pritrdilo stališčem hrvaških oblasti in nižjih sodnih instanc, ki pa jim Slovenija ves čas oporeka.

Kot je minuli teden prva poročala TV Slovenija, so se v NLB odločili, da bodo zdaj, ko so izčrpali vsa pravna sredstva na Hrvaškem, zadevo prenesli na ESČP. Neuradno je slišati, da imajo za to čas do decembra in da bi lahko sodišče v Strasbourgu v prihodnje združevalo še druge odprte postopke, ki bodo skoraj gotovo doživeli enako usodo kot omenjeni. Samo odločanje ESČP bi lahko vzelo več let.

V NLB so sicer že večkrat izrazili željo po državni zaščiti za banko pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem, k njej pa v minulih dneh spet bolj aktivno poziva tudi finančno ministrstvo. To je že lani predlagalo rešitev v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila.

Zaradi tega je Evropska komisija konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo, saj Slovenija do konca 2017 ni izpeljala vmes enkrat že spremenjene zaveze o delni privatizaciji NLB. Slovenija je komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze, a je ta izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi. Ljubljana je Bruslju sicer predlagala, da bi del banke prodala letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus eno delnico pa dokončala v prihodnjem letu. Na podlagi tega zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih.

Če bosta strani dosegli dogovor, bo komisija postopek poglobljene preiskave ustavila in izdala novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora. Če dogovora ne bosta dosegli, lahko komisija izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe, ali pa razglasi državno pomoč NLB za nezakonito.

Neuradno je slišati, da bi lahko komisija odločitev sprejela že julija, torej pred avgustovskimi počitnicami evropskih ustanov, in to ne glede na to, da je v Sloveniji trenutno obdobje medvladja. Omenja se, da bo Slovenija morala vsaj polovico banke prodati letos, preostalo pa prihodnje leto, v zameno pa pristati na dodatne ukrepe.

V NLB so že večkrat izrazili željo, da bi se zgodba s prodajo banke čim prej zaključila, s čimer bi bili končno odpravljeni vsi omejevalni ukrepi, ki banko predvsem na področju poslovanja s podjetji in financiranja velikih infrastrukturnih projektov doma ter v regiji močno omejujejo, onemogočajo pa tudi njene načrte o širitvi na Zahodnem Balkanu.

V luči tega in tveganj, ki jih za prodajo predstavljajo postopki na Hrvaškem, po navedbah iz bančnih krogov ni mogoče izključiti niti scenarija, da bi enkrat v prihodnjih tednih naenkrat rešili vsa odprta vprašanja - prodajo, mehanizem zaščite za NLB in izplačilo dividende. V tej luči bi nato NLB in SDH s postopki lovila jesensko prodajno okno.

Finančni trgi se za zdaj sicer še zdijo naklonjeni prodaji bank, a ob povečanih tveganjih v zadnjem času bi lahko že en negativni dogodek okno priložnosti tudi zaprl, kar bi bilo za državo in prihajajočo vlado slaba novica.

Na današnjem srečanju predsedniki novoizvoljenih parlamentarnih strank kljub predlogu prvaka SDS Janeza Janše niso podrobneje govorili o teh izzivih, so se pa po neuradnih informacijah dogovorili, da se bodo posebej na temo NLB srečali v prihodnjih tednih.