c S
Borzniki računajo na uspešna mala in srednja podjetja 15.06.2018 07:03 Ljubljana, 14. junija (STA) - Slovenski kapitalski trg ima potencial, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize na Ljubljanski borzi. Ta se ves čas sooča z izzivi, največji je trenutno ta, da se s privatizacijami in prevzemi število kotirajočih podjetij krči, v kotacijo pa ne vstopa dovolj novih. Tu borzniki računajo na uspešna, rastoča mala in srednja podjetja.

Pri tem bi morali po mnenju Saša Stanovnika iz Alta Skupine in Mateja Tomažina iz družbe Iconomi moči združiti vsi udeleženci na trgu, tako borzne hiše, posredniki, regulatorji in borza. "Slovenija je dežela, kjer se veliko govori in malo uresniči," je menil Tomažin, Stanovnik pa je dodal, da "bi morali vsi dogovorjeno izvajati, sicer se bomo vrteli okoli trenutnih razmer".

Pri tem je po Tomažinovem mnenju velika težava usposobljen kader. Tako na strani ponudbe kot na strani pripravljavcev zakonodaje. Udeleženci na trgu že ponavljajo napake iz preteklosti, je opozoril Andraž Grahek iz družbe Capital Genetics in dodal: "Kapital vedno bo, vprašanje pa je, ali imamo ustrezne resurse za njegovo lansiranje v prave roke oz. ustrezne kadre, kar je v Sloveniji širši problem."

Po njegovem težava pri financiranju podjetij v Sloveniji ni v bankah, "te so še zelo pogumne". Problem so po njegovem pričakovanja, ki so velikokrat previsoka in neutemeljena. Ob tem je opozoril še, da je pri financah "ključno zaupanje in odnos". Podjetje je treba podpirati v času njegovega zagona, torej na začetku, ko je enkrat uspešno s pridobivanjem sredstev na različnih nivojih nima težav.

Na vprašanje, ali Slovenija sploh rabi kapitalski trg, je Tomažin odgovoril, da "potrebuje razvite finančne institucije". Potrebuje tudi akumulacijo kapitala, primer so obvezni hrvaški pokojninski skladi, ki podpirajo lokalno gospodarstvo, je orisal. V Sloveniji pa je 17 milijard evrov depozitov v bankah, veliko ga je v nepremičninah. Gospodinjstva so zelo močna baza kapitala, ki pa ne kroži.

Bistvo kapitalskega trga so vodstva, ki podjetja vlečejo naprej in jih razvijajo, je menil Grahek. Čeprav imajo vsi lastniki radi dividendne donose, pa je potreben tudi razmislek, ali denar ali vsaj del denarja vlagati v razvoj in rast, je dejal Stanovnik. Ob tem je dodal, da se mora kapitalski trg zavedati, da je tu generacija, ki živi s telefoni in želi hiter in neomejen dostop.

V vprašanje Bomo prihodnje lahko s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi? se je poglobil Tomažin. Menil je, da to predstavlja dober razmislek borzi - resda kriptosvet v smislu tržne kapitalizacije danes predstavlja kapljo v morje, a tradicionalni svet bo prevzel novosti te kapljice. "Vlak je speljal, delnica bo v neki obliki prevzela tehnologijo žetona," je ocenil.

Tudi regulativa bo prišla, je menil. "Evropa se zaveda, da je treba kriptosvet spraviti v okvirje, a ga pri tem ne zadušiti," je dejal, vprašanje, kakšna bo regulativa, pa je še vedno odprto. A tudi, ko bo regulativa vzpostavljena, bo zamujala. "Vsaj eno oz. leto in pol je zamika," je ocenil Tomažin.

V finančni svet, v katerem je tradicionalni finančni svet zelo reguliran, prihajajo novi igralci, novi produkti in novi uporabniki. V smislu zavedanja, da ni izbira le banka ali nepremičnina "bi znal globalni fenomen kripta pomagati", je dodal. Ta prinaša razmišljanje, da investitorji niso le dobro situirani ljudje, saj vlagatelj ne bo več kupil neke delnice, temveč bo lahko kupil za denimo 10 evrov te delnice ali nečesa drugega, je orisal.