c S
Koroške lekarne lani s presežkom, zdravstveno reševalni center s primanjkljajem 12.06.2018 07:02 Radlje ob Dravi, 11. junija (STA) - Svet Koroške regije se je danes seznanil z lanskim poslovanje dveh zavodov, katerih soustanoviteljice so občine. Medtem ko so Koroške lekarne poslovale s 331.000 evri presežka in ga bodo del razdelile med občine, pa je Zdravstveno reševalni center Koroške lani posloval z 9000 evri primanjkljaja, finančne težave pa ga spremljajo tudi letos.

Koroške lekarne so lani v celoti uresničile načrte. Število zdravil, izdanih na recepte, se je povečalo s 589.000 obdelanih receptov v 2016 na 597.000 receptov v 2017. Prihodki zavoda so lani znašali 17,6 milijona evrov, odhodki pa 17,3 milijona evrov, tako da so lekarne lansko leto sklenile s 331.000 evri presežka, od tega na javni službi v znesku 80.000 evrov, ostalo predstavlja presežek na tržnem delu.

Župani in predstavniki občin so se na današnji seji sveta regije, ki je potekala v Radljah ob Dravi, seznanili z lanskim poslovanje in potrdili delitev presežka med občine v višini dobrih 184.000 evrov, ki jih bodo občine porabile izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

Koroške lekarne letos načrtujejo nadaljnjo, triodstotno rast prihodkov in presežek v višini skoraj 300.000 evrov, je županom povedala direktorica Koroških lekarn Irena Pušnik, ki je bila na razpisu tudi edina prijavljena za nadaljnje vodenje Koroških lekarn. Z njenim vnovičnim imenovanjem se je svet regije danes tudi strinjal. So pa župani vodstvu Koroških lekarn naložili pripravo analize, kaj vse bi s seboj prinesel predlog, da tudi na Koroškem zagotovijo 24-urno lekarniško dežurstvo. Po zdravila v času, ko na Koroškem ni odprta nobena lekarna v regiji, tudi dežurne ne, se namreč Korošci zdaj vozijo v Velenje ali Maribor.

Manj spodbudno pa je poslovanje Zdravstveno reševalnega centra Koroške, ki na Koroškem skrbi za izvajanje nujne medicinske pomoči in nenujne zdravstvene prevoze. Zavod, ki je posebnost v slovenskem prostoru, je lansko poslovno leto sklenil z 9000 evri primanjkljaja, letos pa ga pestijo finančni pritiski zaradi nujnih vlaganj v vozila.

Vodstvo centra se je zato s prošnjo po pomoči v obliki poroštva ali kredita obrnilo na svet regije, ki pa o tem danes po daljši razpravi ni odločal, temveč je vodstvu centra naročil, naj do prihodnje seje pripravi celovito predstavitev poslovanja s podrobno prestavitvijo predloga sofinanciranja občin pri nabavi vozil.