c S
Družinski zdravnik ima po podatkih ZZZS povprečno na voljo 13 minut za bolnika 11.06.2018 07:15 Ljubljana, 09. junija (STA) - Skoraj ponarodel je že podatek, da ima družinski zdravnik v Sloveniji povprečno na voljo sedem minut za obravnavo enega bolnika. A podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nasprotno kažejo, da daljši kurativni obisk povprečno traja skoraj enkrat dlje. V sindikatu Praktikum pri tem očitajo ZZZS napačno metodologijo in podatke.

Na ZZZS so za STA pojasnili, da na podlagi podatkov, ki jih spremljajo v okviru evidentiranja in obračunavanja zdravstvenih storitev, izhaja, da je 1108 ambulant družinske medicine v lanskem letu 2017 obravnavalo 1,62 milijona različnih oseb. Te so v povprečju obiskale svojega zdravnika 6,3-krat v letu.

Skupno so torej ambulante družinske medicine imele 10.287.881 obiskov. Ena takšna ambulanta je lani v povprečju imela 9161 kurativnih obiskov, kar ob upoštevanju 220 delovnih dni v letu pomeni v povprečju 41 obiskov na dan. Kurativni obisk v povprečju traja 9,4 minute.

Če bi pa izločili kratke kurativne obiske, ki trajajo le pet minut, teh pa je skoraj polovica (44 odstotkov) vseh kurativnih storitev (gre denimo za predpis zdravil kroničnemu bolniku ipd.), pa je realneje oceniti, da traja povprečni kurativni obisk 13 minut, so navedli na ZZZS.

Ob primerjavi podatkov za Slovenijo z državami EU je razvidno, da je obisk pri družinskem zdravniku povprečno krajši v Avstriji, kjer je povprečje pet minut na obisk, Estoniji (devet minut), Nemčiji (7,6 minute), Madžarski (šest minut), Slovaški (med štiri in pet minut), Španiji (7,8 minute) in Veliki Britaniji (8,65-9,4 minute).

Povprečni nekratek kurativni obisk, pa imajo krajši še v Latviji (12 minut), Nizozemski (9,81 minute), Poljski (10,3 minute) in Romuniji (9,2 minute), so pojasnili.

Podatek od sedmih minutah na obisk iz analize dela 42 zdravnikov

Od kod torej podatki o sedmih minutah na obisk? Po informacijah Zdravniške zbornice Slovenije gre za analizo iz doktorata nekdanje predsednice zbornice Gordane Živčec Kalan.

Kot izhaja iz predstavitve, objavljene na spletu, je v presečno raziskavo iz leta 2012 zajela ambulante 42 zdravnikov. Ti so takrat imeli dnevno povprečno 45,63 obiska. Najhitrejši zdravnik je za posvet z bolnikom potreboval v povprečju 3,444 minute, najpočasnejši zdravnik pa 12,33 minute; povprečen čas posveta v vzorcu zdravnikov je bil 6,93 minute.

Zdravniki so imeli 72,24 odstotka obiskov s pregledom in 27,76 odstotka obiskov brez pregleda. V povprečju je obisk brez pregleda trajal 3,44 min, obisk s pregledom pa 8,39 min.

Muževič: Statistika ZZZS zajema le evidentirano delo, ne pa dejansko opravljenega dela

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je za STA pojasnil, da ta statistika ZZZS zajema le evidentirano delo. "Izvajalci nimamo niti približno dovolj časa, da vpišemo in zabeležimo tudi čisto vse tiste storitve, ki jih v resnici naredimo. Sicer nikoli ne bi mogli zaključiti dela v ambulanti, ali pa bi povsem zanemarili bolnike. Zato praviloma damo prednost interakciji z bolnikom, česar pa ne zmoremo v celoti prenesti v zdravstveno kartoteko in računalnik, saj bi v nasprotnem primeru trpela obravnava bolnika," je dodal.

Tako je pojasnil, da mora imeti vsak obračun posamezne storitve podlago v zapisu v kartoteki, tako da storitev, ki ni opisana v zdravstvenem kartonu, ne sme biti zavedena v računalniku in poslana v on-line sistem. Dosledno zapisovanje vseh storitev z anamnezo in kliničnim statusom pa bi odščipnilo še tisto malo časa, ki ga imajo na voljo za obravnavo bolnikov.

A po mnenju Muževiča, tudi če ne bi imeli časovnih omejitev in bi vse storitve lahko v miru vpisali v karton in zabeležili v računalnik, še vedno ne bi imeli realnega podatka o obremenitvah, saj ni mogoče zabeležiti primerov, ko obravnavamo več različnih bolezenskih stanj pri bolniku ob istem obisku.

"Poleg tega pri evidentiranju storitev niso upoštevane ure za obsežno delo, ki se praviloma sploh ne evidentira, ker ga ZZZS ne prizna - pregled, interpretacija in vpisovanje izvidov. Posveti s svojci vzamejo zelo veliko časa in se jih praviloma ne evidentira. Ravno pri starostnikih je tu največ dela," je zatrdil.

Dodal je, da v statistiki ni upoštevana večina telefonskih pogovorov, da so zdravniki v sočasni pripravljenosti pogosto za daljši čas na terenu zaradi urgence, ni upoštevano, da se koncesionarju bolj splača evidentirati predpis recepta, kot pa hišni obisk.

Dodaten problem takšnega izračuna je, ker ne upošteva fenomena "mrtvih duš", do katerega pride, ko ima izvajalec financiranih več timov, kot ima v resnici zaposlenih zdravnikov. ZZZS pa je upošteval število različnih storitev in jih je delil s številom priznanih programov in ne s številom v resnici obstoječih izvajalcev, kar doprinese k pomembni podcenjenosti obremenitev.

Po njegovem mnenju je tako študija Živčec Kalanove z metodološkega vidika neprimerno bolj veljavna od statističnega pregleda evidentiranih storitev, ki ne upoštevajo nobenih od številnih navedenih pomanjkljivosti.

Neupoštevanje mreže na primarju, napovedane posodobitve mreže ni

Pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni je sicer aktualno že nekaj časa. Tudi zaradi tega je ministrstvo za zdravje septembra 2013, v času ministrovanja Tomaža Gantarja, sprejelo mrežo na primarnem nivoju, ki je vključevala mrežo za ambulante družinske medicine in pediatrije.

Ta mreža je predvidevala, da bo do letošnjega leta v povprečju ena ambulanta družinske medicine in pediatrije imela opredeljenih 1500 oseb oz. 2000 glavarinskih količnikov (pri glavarinskemu količniku se upošteva tako število bolnikov, kot tudi njihova "obeteženost", torej starost).

Tako je bilo predvideno, da bi za oskrbo splošne populacije letos, potrebovali 1165 ambulant družinske medicine in 276 pediatričnih kurativnih programov ter 92 preventivnih pediatričnih programov. Za to bi potrebovali dodatnih 327 družinskih zdravnikov ter 50 pediatrov.

A te popolnitve mreže v preteklih petih letih niso dosegli glede na to, da ima po podatkih ZZZS ena ambulanta družinske medicine trenutno v povprečju opredeljenih 1747 bolnikov.

So pa lani v splošni dogovor vnesli določbo, da lahko zdravniki na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev povprečja. Ne glede na to pa lahko odklonijo opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev 2100 glavarinskih količnikov, ko pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovske in organizacijske možnosti.

Ministrstvo za zdravje je sicer decembra 2014 napovedalo, da bo pripravilo mreže javne patronažne službe, ginekologije in zobozdravstva na primarni ravni ter mrežo nujne medicinske pomoči. Takrat so tudi napovedali, da bodo dokumenti pripravljeni predvidoma v začetku leta 2015.

Javnost je predstavitev teh dokumentov zaman čakala. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da so s sistemskim načrtovanjem mrež dejavnosti začeli v preteklem letu. V sodelovanju s službo Evropske komisije za podporo strukturnim reformam so oktobra lani začeli izvajati dvoletni projekt Načrtovanje in upravljanje mreže javne zdravstvene službe.

Kot so navedli na ministrstvu za zdravje, je bila mreža enot nujne medicinske pomoči in dežurne službe sprejeta v okviru pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki je bil konec oktobra 2015 objavljen v uradnem listu. Na področju ginekologije je bil tistega leta pripravljen osnutek mreže na primarju. Za pripravo mreže zobozdravstva na primarni ravni pa je ministrstvo za zdravje ustanovilo delovno skupino.