c S
V Pomurju znova o vračanju Radenske, gradu in stotin hektarjev zemlje 11.06.2018 07:20 Murska Sobota, 10. junija (STA) - Na pomurskih upravnih enotah (UE) bodo znova odločali o nekaterih denacionalizacijskih zahtevkih. Med drugim gre za zahtevke potomcev grofice Zichy in lastnikov Radenske Šaričevih. Gre za stotine hektarjev zemljišč, beltinski grad, večji del Radencev in okolice, pa tudi mineralne vrelce.

Vnovično odločanje o zahtevkih je posledica odločitve ustavnega sodišča decembra lani, po kateri za zavrnitev danacionalizacijskih zahtevkov ne zadošča sklicevanje na možnost pridobitve odškodnine povojnih izgnancev po finančni in izravnalni pogodbi (FIP) med Nemčijo in Avstrijo z dne 27. novembra 1961. Po mnenju sodišča je treba za vsak primer preveriti, ali bi nekdo dejansko lahko dobil odškodnino, če bi zanjo zaprosil.

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zavrnilne denacionalizacijske sodbe upravnega sodišča, ki so temeljile na FIP, je enako ravnalo upravno sodišče. Razveljavilo je prvostopenjske odločbe upravnih enot in jim naložilo ponovno obravnavo.

Kot so za STA pojasnili na UE Murska Sobota, so v ponovno odločanje dobili odločbo iz leta 2011, s katero so zavrnili zahtevek pravnih naslednikov Marie Iphigenie Zichy. Tega leta so namreč odkrili FIP, ki je Zichyjevo izključil iz kroga upravičencev do denacionalizacije, zato ji niso vrnili nepremičnin v okoli Beltincev z vsem premičnim premoženjem. Po oceni gre za okoli 600 hektarjev kmetijskih površin.

Po besedah načelnika UE Murska Sobota Dominika Šteinerja pričakujejo, da bodo dobili vrnjeno še odločbo, ki so jo izdali v obnovitvenem postopku.

Leta 2009 so namreč grofičinim potomcem vrnili okoli 320 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč, ker takrat še niso vedeli za FIP. V obnovitvenem postopku so izdali odločbo, s katero so na vrnjenem zemljišču ponovno vzpostavili lastninsko pravico v korist Republike Slovenije, ki je bila denacionalizacijska zavezanka. Zdaj je zadeva v revizijskem postopku na vrhovnem sodišču in bo glede na spremenjeno sodno prakso spet vrnjena upravni enoti.

Celotno premoženje na območju UE Murska Sobota meri okoli 1000 hektarjev, zavezanci za vračilo v naravi so sedanji lastniki nepremičnin, sklad kmetijskih zemljišč, Panvita, Sklad gozdov, Občina Beltinci.

Za delež, ki ne bo vrnjen v naravi, upravičenki pripada odškodnina v obveznicah, za katero je zavezanec Slovenski državni holding kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe.

Predmet denacionalizacije je tudi grad v Beltincih, ker pa je ta kulturni spomenik in znamenitost, je za odločanje pristojno ministrstvo za kulturo.

Lendavska UE je na osnovi zakona o denacionalizaciji izdala 12 delnih odločb, ki se nanašajo na premoženje rodbine Zichy. Dedičem je bilo vrnjenih v naravi 673 hektarjev gozdov in zemljišč znotraj gozdnega območja ter po odločbi iz leta 2008 izplačana odškodnina v višini 230.000 evrov za podržavljena zemljišča, kjer poteka avtocesta. Ta zadeva je pravnomočna.

Zdaj pa bo prvostopenjski organ znova odločal o dveh zadevah, za kateri je izdal negativni delni odločbi. Gre za odškodnino okoli 145.000 evrov za približno 38 hektarjev zemljišč.

Na UE Gornja Radgona so z upravnega sodišča dobili tri sodbe, s katerimi so bile njihove odločbe, temelječe na FIP, odpravljene in vrnjene v ponovni postopek.

Gre za nepremičnine, ki so bile odvzete Wilhelmini (Vilmi) Šarič, Clotarju Konradu Bouvierju in Mariji Wisiak. V vseh zahtevkih gre za odvzem kmetijskih zemljišč, odvzem podjetja Šaričevi pa še ni bil vrnjen v ponovni postopek.

Podatkov o površinah oziroma vrednostih po besedah načelnika UE Saše Norčiča nimajo, ker še ni izdelana identifikacija zemljišč.

V zadevi Bouvier so pravni nasledniki zahtevali 122 hektarjev predvsem kmetijskih zemljišč in stavbne površine, kot je upravna zgradba Radgonskih goric. Šaričevi domnevni pravni nasledniki pa so bili lastniki večjega dela Radencev in okolice, zlasti velikih podjetij, radenskega parka in vrelcev mineralne vode.

Postopki v zadnji zadevi so bili zelo zapleteni in dolgotrajni, Norčič pa dodaja, da bodo tudi tokrat šele po presoji vseh dejstev, predložene dokumentacije, zaslišanj in drugih postopkov lahko sprejeli ustrezno odločitev.

Na UE Ljutomer so izdali eno zavrnilno denacionalizacijsko odločbo, ki je temeljila na FIP. Odločba je bila razveljavljena in je v ponovnem postopku, tudi tam pa gre za zadevo Bouvier.