c S
Za zdravstvene domove še brez rešitev, pogovore nameravajo nadaljevati tudi z ZZZS 07.06.2018 07:12 Ljubljana, 06. junija (STA) - Na ministrstvu za zdravje so se danes sestali predstavniki ministrstva in direktorjev zdravstvenih domov, ki opozarjajo, da povišanje cen zdravstvenih storitev ne sledi dvigu stroškov dela, kar vodi v izgube. V izjavi po srečanju so pojasnili zgolj, da je pogovor minil konstruktivno, pogovore pa bodo nadaljevali tudi s plačnikom storitev.

"Dogovorili smo se, da nadaljujemo pogovore naprej tudi s plačnikom storitev, da skušamo loviti neko dinamiko, in da bomo te stvari tudi razrešili v skupnem dogovarjanju in konsenzu," je dejal pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila v mariborskem zdravstvenem domu Marko Turčin.

Finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman je danes ob robu bančne konference pojasnila, da redno delovanje zdravstvenih zavodov financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V kalkulacijah cen storitev, ki jih opravijo zdravstveni zavodi, pa je vključen tudi strošek plač.

Kot je dodala, se je v letošnjem letu cena zdravstvenih storitev povišala in na ta način je ZZZS vsaj deloma odgovoril tudi na povišanje stroškov dela. Pravne podlage, da bi zdravstvene zavode financirali neposredno iz državnega proračuna oz. da bi plače financirali iz proračuna, pa ni. "Tega v bistvu ne moremo narediti," je poudarila.

Glede na to, kako deluje zdravstvena blagajna v letošnjem letu in glede na projekcijo nadaljnjih prihodkov, pa pričakuje, da povišanje cen, ki je bilo doseženo, ne bo začasno, ampak bo lahko trajno.

Časnik Finance je ta teden poročal, da naj bi okoli 30 zdravstvenih domov najelo odvetnika in načrtovalo vložitev tožbe zoper državo zaradi lanskega kršenja splošnega dogovora partnerjev v zdravstvu in nezagotavljanja denarja za vladni dvig plač zaposlenim v zdravstvu. Pri tem navaja, da je večina zdravstvenih domov v preteklih letih poslovala pozitivno in so imeli presežke. V minulem letu pa je z rdečimi številkami poslovalo 32 zdravstvenih domov, ki so imeli skupaj 4,9 milijona evrov izgube.