c S
Prvi mož SŽ o reviziji računskega sodišča: Za večino priporočil potrebna sprememba zakonodaje 07.06.2018 07:12 Ljubljana, 06. junija (STA) - Generalni direktor SŽ Dušan Mes je v odzivu na revizijo računskega sodišča o medsebojnem poslovanju družb v skupini v 2013-2014 zatrdil, da spoštujejo zakonodajo in da bodo spoštovali tudi priporočila sodišča, če ne bodo negativno vplivala na poslovanje. Nekatera priporočila so sicer že upoštevali, za večino pa je potrebna sprememba zakonodaje.

Na ugotovitev računskega sodišča, da so Slovenske železnice (SŽ) kot obvladujoča družba sklenile pogodbe o obvladovanju s sedmimi od devetih odvisnih družb skupine, je Mes pojasnil, da gre za tiskarno in družbo ŽGP, v katerih imajo SŽ 67- in 78-odstotni lastniški delež.

Kot je dejal v izjavi za medije v Ljubljani, naj bi po oceni računskega sodišča sklepanje pogodb z vsemi družbami v skupini predvidel akt o ustanovitvi, a to po njegovih pojasnilih za ti dve družbi ni obvezno, saj nista v 100-odstotni lasti SŽ. Vse pogodbe je takrat potrjevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, če bi to morali delati v SŽ, bi to tudi naredili.

A če bi to storili, bi morale SŽ malim delničarjem omenjenih podjetij v tem obdobju plačati približno 3,5 milijona evrov odškodnine. "Po naši oceni bi bilo to negospodarno," je poudaril.

O 36 milijonih evrov naročil, ki po oceni revizorjev niso v skladu z javnimi naročili, je Mes poudaril, da so spoštovali zakonodajo. Po oceni računskega sodišča bi morale SŽ implementirati evropsko direktivo iz leta 2004, čeprav je država ni prenesla v zakon in je to storila šele leta 2016.

Računsko sodišče je po njegovih besedah mnenja, da so SŽ javna oblast in bi morale ne glede na to, da država direktive ni implementirala, to storiti. SŽ po letu 2016 upoštevajo to direktivo v skladu z zakonodajo. "Na SŽ smo že v sklopu odgovorov računskemu sodišču preverjali, ali bi bilo mogoče to direktivo upoštevati in ali so SŽ javna oblast, a nismo dobili nobenega pravnika, ki bi nam to potrdil," je dejal.

Mes je izpostavil primer družbe ŽIP, ki opravlja čiščenje in varovanje v skupini. SŽ so pogodbeni koncern in če bi naredili razpis, na katerega bi se prijavil kdo drug in bi bil tudi izbran, bi morale SŽ vseeno kriti pogodbeno izgubo, se pravi, da bi bil strošek podvojen, je poudaril.

"Nismo upoštevali direktive, po našem mnenju nismo javna oblast. Smo upoštevali zakon in po naši oceni delovali smotrno in gospodarno glede na to, da smo pogodbeni koncern. V nasprotnem primeru bi morali 700 invalidov odpustiti ali plačevati pogodbeno kazen," je dodal.

Upoštevali so že priporočilo računskega sodišča glede vsebnosti protikurpcijske klavzule v pogodbah med družbami v skupini, to so namreč že vnesli v vse pogodbe. Imajo tudi pravilnik o sponzorstvu.

Prav tako imajo tudi pravilnika o transfernih cenah in o računovodenju, ki ju SŽ v letu 2012, ko je nastopil mandat, niso imele. Prvi pravilnik je bil sprejet leta 2015, drugi pa leta 2016. Ob tem je zagotovil, da so se vsi poslovni dogodki ves čas evidentirali.

Sprememba zakonodaje oz. strategije o upravljanju naložb države pa je po njegovih pojasnilih potrebna, če bi SŽ želele prodati naložbe, ki niso temeljne, npr. tiskarna ali počitniške kapacitete.

Kar se tiče prodaje počitniških zmogljivosti, je Mes pojasnil, da so te del bivšega družbenega standarda, za vsako prodajo pa da je potrebno soglasje socialnih partnerjev oz. sveta delavcev.

Prav tako je potrebna sprememba zakonodaje, če bi se odločili, da ne bo več bonitet pri cenah vozovnic za določene skupine ljudi. "Tu velja pravilnik, ki ga potrdi ministrstvo za infrastrukturo in ta se ni spreminjal v zadnjih 15 letih," je dejal in dodal, da bodo preučili priporočila revizorjev in po potrebi predlagali spremembe pravilnika.

Glede očitka, da je v letih 2013 in 2014 nadzorni svet družbe potrjeval poslovne načrte šele poleti, je pojasnil, da so čakali, da so z državo sklenili ustrezne pogodbe in hkrati dosegli ustrezni dogovor s socialnimi partnerji. Takrat so namreč zniževali plače in število zaposlenih. "Naša ocena je, da to ni negativno vplivalo na poslovanje družbe," je izpostavil.

Glede financiranja sindikatov je pojasnil, da so jim plačali 78.000 evrov za materialna sredstva in delovanje sindikata. To financiranje imajo predvideno po kolektivni pogodbi.

Ob tem je dodal, da so z vsemi dogovori s sindikati od leta 2012 do leta 2016 privarčevali 113 milijonov evrov. Pogovori zdaj tečejo tudi s sindikatom železničarjev, ki je za junij in julij napovedal serijo stavk. "Upam, da do stavke ne pride in da bo tako kot doslej prevladal razum," je dejal.

Na SŽ imajo sicer za medsebojno financiranje organiziran t.i. cash pooling. Denar se med podjetji v skupini posoja po obrestni meri, ki so jo določili na podlagi transfernih cen, kar je po njegovem dovoljeno. "Da se je denar pretakal iz družb, ki opravljajo obvezno javno službo, v tržno dejavnost ... Drži. Ampak drži tudi to, da se je večino časa financiralo obratno," je dejal.

Glede očitka o notranji reviziji pa je Med pojasnil, da so se v letih 2013 in 2014 predvsem osredotočali na forenzično revizijo, ne na revizijo medsebojnih družb.

V teh letih so reševali tudi škodo po žledu. Infrastruktura je v tem času nekatere posle oddajala ŽGP, ta pa naprej. Takrat smo v enem tednu reševali, kar se je dalo, da čim prej vzpostavimo tovorni promet. Takrat so bili nekateri posli zaradi intervencije narejeni tako kot očita računsko sodišče. Nikakor pa ni šlo za to, da ne bi bilo več ponudb in da ne bi bila izbrana najboljša cena," je še dejal prvi mož SŽ.