c S
Bančniki previdni pri oceni trenutnih razmer 07.06.2018 07:22 Ljubljana, 06. junija (STA) - Bančniki so previdni pri ocenah trenutnih razmer, v njih pa nekateri vidijo tudi nastavke za novo krizo, je bilo razbrati iz okrogle mize na današnji Bančni konferenci v Ljubljani. Težave se pojavljajo tudi s privabljanjem kakovostnih kadrov v sektor, ki ga čakajo izzivi digitalizacije in konsolidacije.

Kot je v uvodu povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak, smo iz razmer, ko je vladal poln kreditni krč, prišli v razmere, ko ravnanje bank izrazito narekujejo stranke, tako pri cenovnih pogojih kot pri ročnosti.

Na trgu je po Brodnjakovih besedah prisotna velika kanibalizacija, še posebej ko gre za financiranje podjetij, saj "veliko krokodilov preži za omejeno količino plena". Ugotavlja namreč, da je povpraševanje podjetij po posojilih še vedno razmeroma nizko.

Brodnjak se boji, da se s strukturo in cenami poslov bančni sektor bliža predkriznemu 2007. Ker tveganja v svetu naraščajo in lahko hitro pride do novega upada gospodarske aktivnosti, se bo Slovenija spet lahko znašla v isti negativni spirali kot leta 2009. Olajševalna okoliščina je to, da se je gospodarstvo v zadnjih letih bistveno razdolžilo.

Prvi mož NLB je sicer še vedno prepričan, da lahko vsak dober projekt trenutno dobi sredstva, in to po zgodovinsko dobrih pogojih. Kdor trenutno ne more dobiti posojila v Sloveniji, je preprosto preveč tvegan z bančnega vidika, je dodal.

Z enakimi izzivi na področju dohodkov se po besedah predsednika uprave Davida Benedeka soočajo tudi v Gorenjski banki, pri čemer okoli polovico rasti posojil beležijo iz lizing poslov. Kot manjša banka laže najdejo takšno nišo, je pristavil.

Član uprave banke Intesa Sanpaolo Drago Kavšek je medtem izpostavil bolj dolgoročno strukturo kreditov, kar je po njegovih besedah dokaz, da so se podjetja naučila lekcijo iz krize.

Glede trenutnega dogajanja je bil na splošno bolj optimističen. Takšnih kreditov, kot so bili v preteklosti, danes ne vidi več. Zato je prepričan, da morebitni novi šoki ne bodo tako hudi kot v zadnji krizi.

Je pa povpraševanje po posojilih tudi po njegovem mnenju pod pričakovanji. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je na rekordni ravni in podjetja bodo morala več investirati v osnovna sredstva, je dejal.

V Sberbanki so po besedah predsednika uprave Gašparja Ogrisa-Martiča pred leti izkoristili položaj na trgu zaradi močnega lastnika in pridobili nekaj strank med velikimi podjetji. A ob izboljšanju razmer v bančnem sistemu in prehodu podjetij na nekatere nove finančne vire so znaten del portfelja izgubili.

Usmerili pa so se v financiranje malih in srednjih podjetij, kjer so se odločili za kontinuirano in zmerno rast. Svoje stranke dobro poznajo, te odnose negujejo in branijo svoj tržni delež.

Andrej Kavčič, predsednik uprave Primorske hranilnice, medtem ugotavlja, da kreditni standardi postajajo bistveno bolj ohlapni, razmere v gospodarstvu pa kažejo na možnost novega kreditnega cikla.

A po njegovem se je gospodarstvo izrazito polariziralo. Del podjetij ima velike likvidnostne presežke in ne potrebuje kreditov, veliko pa je še vedno preveč tveganih. Takšna rast, kot je zdaj v podjetjih, po njegovem sicer ni vzdržna na dolgi rok.

Beseda je v nadaljevanju nanesla tudi na prihodnje modele bančnih storitev, predvsem z razmahom digitalizacije.

Kavčič je tako menil, da je v segmentu malih in srednjih podjetij digitalizacija voda na njihov mlin. Medtem ko banke prehajajo na "modelsko obravnavo strank", potrebuje ta segment osebni stik, na kar stavijo hranilnice.

Brodnjak kot predsednik uprave največje banke v državi je menil, da bo pri standardiziranih transakcijah treba iti v digitalne in mobilne rešitve, pri upravljanju premoženja in odločitvah z dolgoročnimi posledicami ali kompleksnejše narave pa bo osebni stik še vedno nujen.

Kavšek vidi prostor za digitalizacijo predvsem pri zalednih procesih. Pri teh razmišljajo tudi o uporabi umetne inteligence. Ko gre za dogovore o posojilih, pa bo osebni pristop še vedno ključen.

Benedek je medtem ocenil, da bodo vedno obstajali različni segmenti glede potrebe po digitalnem ali osebnem pristopu.

Na trgu bodo tako banke z osebnim, digitalnim ali kombiniranim pristopom. Če bi namreč tezo, da je treba vse spraviti na aplikacije, privedli do absurda, banke po njegovih opozorilih ne bi tekmovale le med seboj, ampak bi morale tekmovati tudi z drugimi igralci.

Na okrogli mizi je bilo slišati tudi, da se bodo banke profilirale po poslovnih modelih, predvsem manjše pa bodo težko nosile stroškovno breme vse obsežnejše regulacije.

Sodeč po izjavah sodelujočih je pričakovati tudi nadaljnjo konsolidacijo v sektorju, ne samo v lastniškem smislu, ampak tudi združevanje različnih finančnih storitev na enem mestu.

Izziv pa bo tudi privabiti ustrezne kadre v sektor, ki je v krizi izgubil kar nekaj ugleda in privlačnosti.

Bančništvo je stigmatizirano, NLB pa deležna še toliko negativne publicitete v politiki in javnosti, je recimo potožil Brodnjak. Spomnil je še, da zaradi omejitev, ki veljajo zanje kot za državno banko, dobrih kadrov tudi ne morejo ustrezno nagraditi.