c S
Regulator bankam priporoča pripravo na slabe čase 06.06.2018 11:08 Ljubljana, 06. junija (STA) - Čeprav so splošne gospodarske razmere ugodne, napovedi pozitivne in je opaziti oživljanje kreditne rasti, pa bi se morale banke začeti pripravljati na morebitno novo krizo. "Priprave na manj ugodne razmere se začnejo v dobrih časih," je predstavnikom bank na današnji bančni konferenci v Ljubljani svetoval Primož Dolenc iz Banke Slovenije.

Dolenc, ki po predčasnem odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca vodi Banko Slovenijo, je na redni letni bančni konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije ocenil stanje v bančnem sistemu kot ugodno. Banke ostajajo kapitalsko močne, sicer z rahlim znižanem količnika kapitalske ustreznosti v letu 2017, je dejal.

Da prihaja do pritiska na kapitalsko ustreznost bank je kriva rast posojil. Ta je razmeroma visoka predvsem v lanskem in letošnjem letu, kar se že kaže v prenehanju upadanja obrestnih prihodkov od posojil.

Glede posojilne aktivnosti bank je Dolenc dejal, se povečujejo predvsem potrošniška posojila daljših ročnosti in brez zavarovanj, ki so odobrena po hitrih postopkih in brez poglobljenega preverjanja kreditne sposobnosti komitentov. "Povprečna ročnost novih dolgoročnih potrošniških posojil je bila lani skoraj sedem let. V tem času lahko že pride do obrata v gospodarskem ciklu in s tem poslabšanja kreditne sposobnosti dolžnikov," je opozoril.

Bistveno bolj umirjeno rastejo stanovanjska posojila prebivalstva. To po Dolenčevih besedah kaže, da stanovanjsko kreditiranje bank ne bo dodatno spodbudilo dodatne rasti ceni nepremičnin. Gibanje teh cen sicer v Banki Slovenije pozorno spremljajo, saj ne želijo, da bi njihov potencialni padec v primeru poslabšanja gospodarskih razmer ponovno povzročil težave v bilancah bank.

Od lani se povečuje tudi kreditiranje podjetij pri domačih bankah, vendar je Dolenc ugotovil, da so podjetja v zadnjih letih izboljšala svojo kreditno sposobnost in se začela bolj zanašati na lastna sredstva. Ta vzorec se je lani še utrdil. "To je ugodno, saj zmanjšuje potrebo po posojilih, a za vas bančnike in nas regulatorja je to poseben izziv," je dejal.

Ob tem je predstavnike bank opozoril, da prizadevanja za povečanje donosnosti naložb in porast tržnih deležev pri kreditiranju ne bi smela vplivati na zniževanje kreditnih standardov.

Novo kreditiranje ter visoka in stabilna gospodarska rast prispevata tudi k izboljševanju kakovosti kreditnega portfelja bank. Danes je v bilancah bank še za 2,2 milijarde evrov nedonosnih izpostavljenosti, predvsem v sektorju majhnih in srednjih podjetij. To bankam ne dopušča pasivnosti, vendar pa bo morala najbolj ugoden način poiskati vsaka zase, saj so na sistemski ravni rešitve definirane, je dejal.

"Sproščanje oslabitev in rezervacij je v zadnjem letu pozitivno prispevalo k rasti dobičkonosnosti bank, vendar bo ta učinek postopoma izzvenel," je menil. Sam pričakuje, da se bo ob pozitivni posojilni aktivnosti bank obseg oslabitev in rezervacij ponovno začel povečevati, vendar pa zaradi večje preudarnosti bank in strožjih kreditnih standardov ne bi smel biti večji kot v prvih letih po izbruhu krize.

Upadanje slabih posojil je opaziti v celotni EU, vendar je finančna ministrica, ki opravja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman spomnila, da je Evropska komisija kljub temu letos spomladi predstavila sveženj ukrepov za zmanjšanje in preprečitev njihovega kopičenja. Ta med drugim vključuje tudi zakonodajne ukrepe in ker slaba posojila negativno vplivajo na splošno uspešnost bančnega sektorja in pomenijo potencialen vir finančne krhkosti, jih podpira tudi ministrstvo za finance.

Ministrica je govorila predvsem o vzpostavitvi bančne unije, ki jo je Evropska komisija predlagala v odzivu na zadnjo večjo svetovno finančno krizo. Njen prvi in drugi steber, torej enotni mehanizem nadzora nad bankami ter enotni mehanizem za reševanje bank, sta bila vzpostavljena dokaj hitro in brez večjih nasprotovanj držav članic EU, potrebno stabilnost in boljše korporativno upravljanje pa sta zagotovila tudi našemu bančnemu sistemu.

Če želimo, da bo bančna unija dejansko zaživela, pa je treba vzpostaviti še t.i. tretji steber bančne unije, ki ga predstavlja skupni evropski sistem jamstva za vloge v bankah s sedežem na območju EU. Tu pa so nasprotovanja nekaterih članic še velika, saj pomeni tveganje uporabe sredstev bank iz držav s stabilnim bančnim sistemom za izplačilo jamstev za vloge pri bankah, ki delujejo v gospodarsko manj uspešnih državah članicah z večjimi tveganji v bančnem sistemu, je pojasnila.

Bančna konferenca se bo danes popoldne končala z okroglo mizo o kreditni aktivnosti bank. Od predstavnikov bank na njej med drugim sodelovala predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in predsednik uprave Gorenjske banke David Benedek.