c S
Publikus županom obljubljanskih občin predstavil rešitve za presežno zbrano embalažo 05.06.2018 14:26 Mengeš, 05. junija (STA) - Družba za gospodarjenje z odpadki Publikus je danes županom nekaterih občin severno od prestolnice predstavila rešitve za presežne količine zbrane mešane odpadne embalaže v nekdanji gramoznici v Suhadolah, zaradi katerih prihaja do trenj z lokalnim prebivalstvom. Župani so s slišanim delno zadovoljni, vsi pa pozivajo k sistemskim ukrepom.

Kot je ob robu srečanja županov Mengša, Komende, Trzina in Domžal s predstavniki Publikusa povedal mengeški župan Franc Jerič, lahko prenapolnjeni zbirni center v Suhadolski jami potencialno ogroža podtalnico, zaradi česar gre za pereče vprašanje za celotno območje.

Dejal je, da javno komunalno podjetje Prodnik izvaja redni monitornig. Ta kaže, da za zdaj še ni znakov, da bi prišlo do kakšnih vplivov na vire pitne vode. "A ko je kaj narobe, je že prepozno, zato je treba ukrepati zdaj," je dodal.

Družba Publikus jim je pojasnila nadaljnje postopke za rešitev problematike presežnih količin mešane odpadne embalaže v Suhadolah, z odgovori pa so delno zadovoljni. V vsakem primeru pričakujejo čimprejšnje ukrepanje, saj je količina tovrstnih odpadkov v omenjenem zbirnem centru po njegovih besedah krepko nad dimenzijami prostora, položaj pa bi lahko ušel nadzoru.

Kot je povedal, so predstavniki podjetja, ki je v zadnjih dneh zaradi odlaganja balirane presežne embalaže v kraju Študa na obrobju Domžal prišlo tudi navzkriž s tamkajšnjim lokalnim prebivalstvom, obljubili, da bodo količine začeli urgentno odvažati, da jih tako zmanjšajo na normalne obvladljive ravni.

Gregor Kranjec iz Publikusa je povedal, da se v zadnjem času soočajo z dvema sistemskima težavama. Ena se dotika problema, v katerih se je znašel sistem podaljšane odgovornosti pri ravnanju z mešano odpadno embalažo na ravni države, o čemer je veliko govora v zadnjih tednih. Druga pa je problematika končne termične oskrbe te mešane odpadne embalaže. Zaradi omejitev pri uvozu odpadkov, ki jih je letos začela izvajati Kitajska, so sežigalnice v Avstriji in na Madžarskem trenutno bodisi polno zasedene ali pa so močno dvignile cene za odkup frakcij.

Za rešitev težav v Suhadolah so kupili novo balirno napravo, s katero naj bi za polovico zmanjšali trenutne zaseden površine, obenem pa zavarovali odpadke pred zunanjimi vplivi, torej nevarnostjo vžiga in stika z deževnico. Glede pošiljanja v končno obdelavo pa so županom obljubili, da bodo šli v zavestni minus do višine 40 evrov na tono, da bi tako odstranili 6000 do 7000 ton odpadkov. Z obema ukrepoma naj bi tako spet prišli v okvire prostora na območju znotraj gramoznice.

Tako župani kot Publikus pa si želijo sistemskih rešitev na območju države, bodisi s spremembami zakonodaje, ki trenutno dejansko omejuje učinkovito delovanje z odpadno embalažo, ali z odobritvijo novih sežigalnic odpadkov. Za zdaj je ta le v Celju, drugod pa jih tudi zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva še ni.

Kranjec je spomnil, da si je Slovenija zadala koncept ravnanja z odpadki, v katerem je dopuščala možnost termične izrabe, a se ta možnost ne uresničuje. Celjski primer je po Kranjčevih besedah dokaz, da je tak koncept izvedljiv, ob sodobni tehnologiji pa je okoljski učinek sežigalnic minimalen. Za postavitev sežigalnice bi bili zainteresirani tudi sami. Država si je zadala usmeritev ničelnih odpadkov, kar je smelo, a preskočili smo razvojno fazo termične obdelave, je spomnil Kranjec in dodal, da bomo skozi njo zelo verjetno morali iti.