Poslanci so resolucijo sprejeli na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 577 glasovi za, 32 proti in 19 vzdržanimi. Kot je dejal nemški poslanec Ismail Ertug (S&D), bi ustrezni ukrepi obnovili zaupanje potrošnikov v trg rabljenih avtomobilov, hkrati pa pripomogli k večji prometni varnosti. "To je odlična priložnost, da z zaščito potrošnikov pokažemo pravo dodano vrednost Evrope," je poudaril.

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, ima skoraj polovica rabljenih avtomobilov, na prodaj v EU, na števcu zabeleženo neresnično število kilometrov. Kupci za rabljene avtomobile zaradi nedovoljenih posegov v števce kilometrov plačajo od 2000 do 5000 evrov več, kot bi plačali, če bi bilo na števcih zabeleženo realno število kilometrov.

Večje tveganje za nakup avtomobila s ponarejenim številom kilometrov obstaja pri uvoženih vozilih.

Parlament zato predlaga vzpostavitev evropske baze podatkov o prevoženih kilometrih, redno odčitavanje števcev kilometrov na tehničnih pregledih ter ukrepe proizvajalcev, ki bi preprečili nedovoljene posege v števce. Pri tem je po njegovih ocenah možna uporaba blockchain tehnologije.

Zavzema se tudi za to, da nedovoljeno poseganje v števce postane kaznivo dejanje v vsej uniji. Danes je prepovedano v 25 članicah, a so kazni vse prej kot enotne. V Franciji sta denimo zanj zagroženi dve leti zapora, na Slovaškem pa 226 evrov globe.

Nedovoljeni posegi v števce kilometrov stanejo potrošnike, prodajalce avtomobilov, zavarovalnice in proizvajalce od 5,6 do 9,6 milijard evrov letno. Avtomobilov z navedenim nerealnim številom kilometrov je precej tudi na slovenskem trgu.