c S
ZDA uvajajo carine na uvoz jekla tudi iz EU, ta napoveduje povračilne ukrepe 01.06.2018 07:21 Washington/Bruselj/Berlin/Pariz, 31. maja (STA) - ZDA bodo s petkom uvedle višje carine na uvoz jekla in aluminija tudi iz EU, je sporočil ameriški minister za trgovino Wilbur Ross. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. Evropska komisija je napovedala takojšnje protiukrepe, ostro nasprotovanje odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa so izrazile tudi posamezne države.

ZDA v pogovorih z EU po Rossovih besedah ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal v nadaljnje izvzetje iz ukrepa. "Z Evropsko komisijo smo opravili več pogovorov in čeprav smo dosegli določen napredek, EU ni prišla do točke, ko bi lahko zagotovili začasno ali trajno izvzetje," je pojasnil.

V Washingtonu ugotavljajo tudi, da pogajanja s Kanado in Mehiko glede revizije sporazuma Nafta trajajo "dlje, kot smo upali", in ker ni točnega datuma o njihovem zaključku, bodo ZDA v ukrep vključile tudi ti dve državi. Ross je sicer dejal, da se lahko pogovori za iskanje rešitve nadaljujejo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes zagotovila, da se bodo članice EU na višje ameriške carine odzvale "odločno in složno". Ponovila je, da želi biti EU izvzeta iz ukrepa, ki se ne sklada s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ross je posvaril pred odzivom in opozoril, da lahko ta vodi v zaostritev ukrepov.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v prvem odzivu na odločitev ZDA poudaril, da je danes slab dan za svetovno trgovino. "EU se bo takoj odzvala z protiukrepi, enostranski ukrepi so popolnoma nesprejemljivi," je dodal.

Izpostavil je, da ga poteza ZDA skrbi. Ponovil je prepričanje unije, da so te enostranske ameriške carine neupravičene in v nasprotju s pravili WTO. "To je goli protekcionizem," je ocenil. Spomnil je, da si je EU v minulih mesecih prizadevala v pogovorih z ZDA nasloviti problem presežnih zmogljivosti v jeklarskem sektorju, ki je temeljna težava. "EU ni vir tega problema, temveč jo enako prizadene," je izpostavil.

EU bo v petek sprožila postopek proti ZDA pred WTO, v nekaj urah pa bo po Junckerjevih navedbah napovedala tudi izravnalne ukrepe, ki vključujejo uvedbo novih uvoznih carin na nekatere ameriške proizvode. Ti bodo sorazmerni škodi, ki jo bo utrpela EU.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem zagotovil enoten evropski odgovor na ameriške carine. "Naš odgovor na 'Najprej Amerika' je lahko le 'Združena Evropa'," je dejal in ponovil prepričanje, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev.

Po mnenju Francije je odločitev ZDA "neupravičena in neupravičljiva", zato ukrepu odločno nasprotujejo, je dejal Jean-Baptiste Lemoyne z zunanjega ministrstva. Poudaril je, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrala napačen odziv na "nujno potrebo po reformi globalne trgovine".

Oglasili so se tudi v Združenju nemške industrije (BDI), ki so Trumpovo odločitev označili kot "kratkovidno in samouničevalno". "Ameriški predsednik s stopnjevanjem trgovinske vojne, ki jo je sprožil sam, tvega nazadovanje v več desetletij dolgih čezatlantskih odnosih," je opozoril prvi mož BDI Dieter Kempf.

Mehika je napovedala povračilne ukrepe "do količine, sorazmerne vplivu ameriškega ukrepa". Ob tem so mehiške oblasti poudarile, da takšen ukrep ni ne primeren niti upravičen.

Evropska jeklarska industrija letno ustvari 170 milijard evrov prometa in neposredno zaposluje 320.000 ljudi, ki vsako leto proizvedejo povprečno 170 milijonov ton jekla. Več kot 500 tovarn v 22 državah EU posredno delo omogoča še več milijonom Evropejcem, kažejo podatki združenja evropskih jeklarjev Eurofer.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opravlja tekoče posle, je za STA ob robu novinarske konference štorskega Kovisa uvedbo carin označil kot "bedasto zunanjo zadevo, na katero Slovenija ne more vplivati". Izrazil je upanje, da bo le prevladal razum, saj lahko te carine ogrozijo slovensko gospodarsko rast.

V Sloveniji bodo carine neposredno prizadele skupino Sij in bistriški Impol, ki oba izvažata v ZDA. Talum iz Kidričevega v ZDA ne izvaža, za družbo Štore Steel pa ne predstavljajo pomembnejšega trga. Vsem pa grozijo posredni negativni učinki trgovinskih trenj z ZDA.

V Siju so sicer na ameriškem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalurškem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo.

Bistriški Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar predstavlja nekaj več kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statističnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameriškem trgu prisoten že od 90. let prejšnjega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Južne Amerike.