c S
Stranke bi se borile proti revščini z zaposlovanjem in dostojnim plačilom za delo 05.05.2018 10:24 Ljubljana, 04. maja (STA) - Med predstavniki političnih strank, ki so se udeležili današnje okrogle mize o problemu revščine v Sloveniji, je prevladalo stališče, da rešitev ni v višanju denarne socialne pomoči, ampak v odpiranju novih delovnih mest ter v dostojnem plačilu za opravljeno delo. Okrogla miza je potekala v okviru evropskega projekta EMIN.

Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) in Aleksandar Kešeljević (SMC) sta soglašala, da je najboljše orodje v boju proti revščini odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki omogočajo tako višje plače kot večji dobiček. Bratuškova je pri tem poudarila dolžnost države, da spodbuja odpiranje takšnih delovnih mest, Kešeljević pa nujnost ohranitve zdajšnje visoke gospodarske rasti.

Uroš Prikl (DeSUS) je opozoril na potrebo po tesni povezavi socialne in zaposlovalne politike, katerih skupni cilj bi moralo biti dostojno plačilo za opravljeno delo. V zvezi s tem je Jernej Štromajer (SD) pripomnil, da je slovenska družba dovolj bogata, da ob pravični razporeditvi družbenega bogastva nikomur ne bi bilo treba živeti v revščini.

Razpravljavci so se dotaknili tudi razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo. Jernej Vrtovec (NSi), Nataša Trček (Lista Marjana Šarca) in Alenka Gabrovec (SLS) so opozorili, da bi premajhna razlika med njima razvrednotila delo in zmanjšala željo po zaposlitvi. Prvi korak v boju proti revščini zato vidijo v razvoju gospodarstva, ki bo omogočil dvig povprečne in minimalne plače.

Luka Mesec (Levica) je dejal, da nizka denarna socialna pomoč sili brezposelne v položaj, da so pripravljeni delati tudi za nedostojno plačilo. Jure Trbič (Piratska stranka) je poudaril, da nizka minimalna plača širi revščino tudi med zaposlene. Tako Mesec kot Trbič sta pojasnila, da volilna programa njunih strank omenjata tudi postopno uvajanje univerzalnega temeljnega dohodka.

Eno od vprašanj današnje okrogle mize, ki je potekala v ljubljanski Mestni hiši, je bil problem prekarnega dela. Kešeljević se je zavzel za okrepitev inšpekcijskega nadzora nad prikritimi zaposlitvami, Štromajer vidi rešitev v poenotenju zavarovanj za različne oblike dela, za Trbiča pa je prekarnost anomalija, ki se je ne rešuje, ampak jo je treba odpraviti.

Trčkova je predlagala spremembo zakonodaje, ki bo vsem netipičnim oblikam dela zagotovila dodatne pravice. Mesec je prekarnost označil za zlorabo na trgu dela, ki je posledica neustrezne zakonodaje in nedelovanja inšpektorata. Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) pa v prekarnosti vidi "novo suženjstvo", ki je slaba popotnica za prihodnost.

Okroglo mizo sta v okviru projekta Evropska mreža minimalnih dohodkov (EMIN) pripravila Mirovni inštitut in Ženski lobi Slovenije. Projekt si prizadeva za ustrezno, dostopno in vključujočo shemo minimalnega dohodka za osebe na trgu dela in izven njega, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje.

Sicer se je v okviru projekta EMIN danes v Ljubljani ustavil avtobus, ki po državah EU ter v Srbiji, Makedoniji, na Islandiji in Norveškem širi zavest o pomenu pravične sheme minimalnega dohodka za celotno družbo.