c S
Slovenija pozitivno do predlaganega obsega proračuna EU, opozarja na prevelik rez pri razvoju podeželja 03.05.2018 14:51 Ljubljana, 03. maja (STA) - Evropska komisija je po oceni Slovenije predstavila ambiciozen okvirni predlog večletnega proračuna EU za 2021-2027. Slovenija pozitivno ocenjuje dejstvo, da je kljub t. i. brexitu predlagala obseg proračuna, ki je primerljiv s trenutnim večletnim okvirom. Je pa med drugim opozorila na po njenem mnenju prevelik poseg v sredstva za razvoj podeželja.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), se je tudi Slovenija v svojih stališčih pred sredino predstavitvijo predloga večletnega finančnega okvirja za sedemletno obdobje po letu 2020 zavzemala za ambiciozen predlog.

Slovenija kot pozitivno vidi dejstvo, da Bruselj kljub izstopu Združenega kraljestva iz EU kot izhodišče za pogajanja predlaga obseg sredstev, ki je primerljiv s trenutnim večletnim finančnim okvirom. Po njenem mnenju je namreč na tak način mogoče ustrezno nasloviti ključne izzive, s katerimi se trenutno sooča povezava.

Slovenija tako med drugim pozdravlja dejstvo, da komisija predlaga znatno povečanje sredstev za naslavljanje migracij in varnostnih izzivov, saj je po njeni oceni ta vprašanja mogoče uspešno reševati le s skupnim evropskim pristopom, na kar so slovenski predstavniki opozarjali že ob migrantski krizi, ki je konec leta 2015 pljusknila tudi na slovenske meje. Ljubljana pozdravlja tudi povečanje sredstev za programe na področju raziskav, inovacij, digitalizacije, varovanja okolja in mobilnosti mladih.

Je pa Slovenija ponovila tudi svoja stališča glede kohezijske politike in razvoja podeželja kot drugega stebra skupne kmetijske politike.

Glede kohezijske politike tako že od samega začetka posebej izpostavlja, da ob sicer potrebni modernizaciji novega večletnega finančnega okvirja ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev namenjenih razvoju regij in držav. "Ker iz samega predloga komisije še ni mogoče razbrati, kakšen vpliv bodo predložene spremembe imele na posamezne države in regije, bo v nadaljnjih pogajanjih Slovenija posebno pozornost posvečala prav temu vprašanju," so napovedali v Ukomu.

Podobno velja tudi za področje kmetijstva oziroma razvoja podeželja, kjer Evropska komisija predlaga zmanjšanje sredstev. "Zaradi pomena in vloge politike razvoja podeželja menimo, da je predlagano zmanjšanje na tem področju občutno preveliko," opozarja Slovenija.

Vlada bo komisijin okvirni predlog in sklop sektorskih zakonodajnih predlogov, ki bo sledil tako na strani prihodkov kot odhodkov v prihodnjih tednih natančno preučila in na tej podlagi pripravila podrobnejši odziv. Pri tem bo pozornost Slovenije v prvi vrsti osredotočena na pomen kohezijskih sredstev in sredstev razvoja podeželja za prihodnji razvoj države.

Evropska komisija je za naslednje sedemletno obdobje predlagala proračun, vreden 1,11 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) EU. Izraženo v cenah iz 2018 to v obveznostih znese 1135 milijard evrov. Ta raven obveznosti ustreza 1105 milijardam evrov oziroma 1,08 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) unije v plačilih v cenah iz leta 2018. V tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije, je ta številka za obveznosti 1279 milijard evrov, za plačila pa 1246 milijard evrov.

Večji proračun - pri obveznostih po tekočih cenah je od trenutnega večletnega proračuna večji za 192 milijard evrov - je po oceni Bruslja nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.

Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov. Ti politiki naj bi bilo ob tem posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete.

Do določenih vidikov predloga je bilo kritičnih več članic, tako velike neto plačnice kot tudi Nemčija in Francija kot največji članici EU. Zdaj se bodo začela intenzivna pogajanja o predlogu, ki naj bi bila po ambiciozni časovnici zaključena do pomladi prihodnje leto.