c S
Davčnim zlorabam je treba po opozorilih z razprave narediti konec 21.04.2018 09:47 Ljubljana, 20. aprila (STA) - Prelivanje dobičkov ne koristi niti družbi, iz katere odteka denar, niti državi, kjer pristane, so opozorili na javni razpravi Kam beži denar, ki sta jo priredila zavod Povod in platforma nevladnih organizacij Sloga. Po njihovih opozorilih je nujno vzpostaviti ustrezen davčni sistem, ki bi preprečeval zlorabe na obravnavanem področju.

Neenakost, nestabilnost in strah vplivajo na to, kako državljani zaupajo v institucije, je na današnji javni razpravi v Ljubljani dejal Albin Keuc iz platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga. Pri tem je med drugim spomnil na raziskave, po katerih je Slovenija v mednarodnem merilu po zaupanju v institucije pri samem repu.

Če naj državljani plačujejo davke, morajo državi zaupati, je dejala poslanka Zelenih v švedskem parlamentu Emma Nohren. "Zakaj bi plačeval, če misliš, da od tega ne boš imel nobene koristi?" je vprašala. Švedska zato po njenih besedah poudarja pomen transparentnosti pri davčni politiki.

Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 Združenih narodov (ZN) pa si je po njenem mnenju treba prizadevati za izpolnjevanje vseh 17 ciljev, ne le nekaterih od njih. Šele tako bo dosežen napredek, ki si ga želimo, je opozorila. Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo sprejeli na vrhu ZN o trajnostnem razvoju leta 2015, ima namreč 17 ciljev - od odprave revščine in zagotavljanja dostopa do vode pa do enakosti spolov in sprejetja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.

Maruša Babnik iz neprofitne in neodvisne organizacije Ekvilib je spomnila, da so se države v svetu kljub obljubam o prisili multinacionalk k plačilu davka na dobiček ujele v uničujočo tekmo, ki vodi samo navzdol. Ko se za znižanje stopnje tega davka odloči ena, jo posnemajo še druge, je dejala. V svetu je povprečna stopnja davka na dobiček leta 1980 znašala nekaj nad 40 odstotkov, leta 2015 pa že nekaj pod 25 odstotkov. Če se bo trend nadaljeval, se bo leta 2052 znižala na nič, je povzela podatke iz poročila evropskih organizacij civilne družbe iz leta 2017.

Bojan Stančević iz Transparency International BiH pa je omenil nekatere primere, na katere so prej postali pozorni v Avstriji, kjer je denar pristal, kot pa v BiH, katere državljani so bili vpleteni. V BiH ne želijo sprejeti ustrezne protikorupcijske zakonodaje, je opozoril.