c S
Daljši rok za prodajo NLB pomeni ostrejše kompenzacijske ukrepe 27.02.2018 07:57 Bruselj, 26. februarja (STA) - Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je odšla s sestanka z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager o NLB z "zelo jasno sliko", ki jo bo predstavila vladi in koaliciji. "Če želimo podaljšati rok za prodajo banke, moramo hkrati računati tudi s tem, da bodo omejevalni ukrepi ostali v veljavi oziroma bodo ostrejši," je poudarila.

"Dokler se pogovarjamo, možnost dogovora vedno obstaja. Današnji sestanek je bil eden od korakov, ki jih je treba storiti v postopku, ki je bil odprt z vložitvijo naše prošnje za spremembo zavez," je ministrica odgovorila na vprašanje, ali še obstaja možnost za dogovor s komisijo.

Namen današnjega sestanka v skladu s sklepi vlade in koalicije je bil preveriti možnosti za zbližanje stališč, je spomnila Vraničar Ermanova.

"Tisto, kar je pomembno, je, da če želimo doseči dogovorno rešitev, moramo paziti na to, da bodo rešitve uravnotežene. Torej če želimo podaljšati rok za prodajo banke, moramo hkrati seveda računati tudi s tem, da bodo omejevalni ukrepi ostali v veljavi oziroma bodo ostrejši," je pojasnila.

Na vprašanje, ali so torej zbližali stališča, ministrica odgovarja: "Ključno je, kako bo v četrtek odločila vlada glede vseh odprtih vprašanj. Imam zelo jasno sliko, ki jo moram predstaviti koaliciji in vladi, odločitev pa bo potem vladna."

"V tem trenutku težko rečem kar koli podrobnejšega. Bistveno sporočilo je, da moramo z našimi predlogi ohranjati ravnotežje med popuščanjem in na drugi strani ostrino kompenzacijskih ukrepov," je ministrica odgovorila na vprašanje, kaj se vidi na tej jasni sliki.

Zdaj je po ministričinih besedah na potezi slovenska stran, da pripravi uradni odgovor na januarsko pismo Evropske komisije. Na podlagi tega odgovora se bodo pogovori s komisijo še nadaljevali.

"Torej nismo rekli zadnje besede, smo pa začrtali pot, kako ukrepati najprej v skladu s postopkovnikom, ki velja za take primere," je povedala ministrica.

Vraničar Ermanova je še pojasnila, da so na področju državnih pomoči pogajanja vedno trda in da je tudi tokrat tako, a izpostavila, da ohranjajo konstruktiven dialog in da je to tisto, kar je v tem primeru zelo pomembno.

O podrobnostih ni želela govoriti. Na vprašanja, katere kompenzacijske ukrepe bo predlagala vladi, je odgovorila, da je to stvar dogovora naslednjih dni, tudi z banko in s Slovenskim državnim holdingom. Od ostrine kompenzacijskih ukrepov pa je odvisno, za koliko bo mogoče podaljšati rok za prodajo, je ponovila.

V komisiji so po srečanju sporočili le, da stiki med komisijo in slovenskimi oblastmi potekajo.

Komisija naj bi v skladu s pravili o državnih pomočeh končno odločitev po preučitvi odgovora Slovenije in morebitnih pripomb tretjih strank, ki jih je mogoče podati do 15. aprila, sprejela v 18 mesecih po odprtju postopka poglobljene preiskave. Ta rok je sicer zgolj instrukcijski. Slovenija bo lahko podala odgovor na morebitne pripombe tretjih strank.

Na finančnem ministrstvu ob tem navajajo tri možne scenarije. Po prvem scenariju Slovenija in komisija dosežeta dogovor. Komisija ustavi postopek poglobljene preiskave in izda novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora.

Po drugem scenariju dogovora med Slovenijo in komisijo ni mogoče doseči. Komisija nadaljuje postopek in enostransko izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe.

Po tretjem scenariju, ki prav tako predvideva, da dogovora med Slovenijo in komisijo ni mogoče doseči, pa komisija nadaljuje postopek, razglasi državno pomoč NLB za nezakonito in nadaljuje postopke v smeri izdaje odločbe o vračilu pomoči.

Slovenija je decembra lani vložila uradno prošnjo za spremembo prodajnih zavez, danih v zameno za odobritev državne pomoči NLB leta 2013. Predlagala je, da se postopek prodaje začne letos in konča najpozneje do konca leta 2019. Dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na največ 25 odstotkov plus eno delnico, naj bi s 100-odstotnim deležem upravljal neodvisni zaupnik.

Evropska komisija je konec januarja izrazila dvom, da je predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Komisija zagovarja stališče, da mora biti NLB dolgoročno sposobna preživeti, za kar je ključna privatizacija, ter da je treba zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta. Ker se to ni zgodilo in ker se ni izvedel predvideni protiukrep, to je prodaja balkanskih bank NLB, je državna pomoč NLB po mnenju komisije za zdaj nezakonita.

Eden ključnih argumentov Slovenije za odlog prodaje je prevelik vpliv problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem na prodajno ceno.

Na to je danes v Bruslju opozoril tudi prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je ponovil nasprotovanje prodaji NLB in spomnil, da so bile prodajne zaveze dane brez problema hrvaških deviznih vlog in ko je bil na Mokricah sklenjen memorandum, za katerega se je predvidevalo, da ga bo Hrvaška spoštovala. Spremenjene okoliščine pa vplivajo na zaveze in ceno NLB, je dodal.

Na vprašanje, ali bi bila vrnitev državne pomoči boljša možnost od prodaje, pa je Erjavec odgovoril, da to ni ne v pristojnosti zunanjega ministra ne predsednika DeSUS.