c S
Dokončanje kompleksa šentviškega predora še naprej zavirajo pravni postopki 26.02.2018 08:30 Ljubljana, 24. februarja (STA) - Dokončanje kompleksa predora Šentvid z izgradnjo manjkajočih dveh priključkov in spremljajočo razširitvijo dela Celovške ceste še naprej zavirajo pravni postopki. Gradbeno dovoljenje, ki ga je Dars pridobil že dvakrat, namreč zaradi pritožb še ni pravnomočno, Dars pa zato izvedbenih del na projektu še ni začel.

Težko pričakovani avtocestni predor Šentvid, ki povezuje gorenjski avtocestni krak s primorsko avtocesto in ljubljansko obvoznico, je bil po nemalo zapletih odprt poleti 2008, a 10 let po odprtju še vedno ni zaključen sistem priključkov na Celovško cesto. Manjkata namreč še izvoz iz predora na Celovško cesto proti središču Ljubljane in pa uvoz v predor proti razcepu Kozarje iz smeri središča mesta.

Celotni projekt povezanih infrastrukturnih posegov na tem območju sicer predvideva še preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti, razširitev in prenovo dela vpadnice v Ljubljano med križiščem s Prušnikovo ulico in križiščem s Kosmačevo ulico, ki pelje proti Tacnu, ter razširitev in ureditev dela Celovške ceste naprej proti Stanežičam oz. do konca industrijske cone Šentvid, kjer so danes bankine neurejene, površin za pešce in kolesarje pa ni.

Predvidena je ureditev rumenih pasov za mestni potniški promet, na novo naj bi uredili tudi pločnike, kolesarske poti, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo.

A začetek izvedbe gradbenih del onemogočajo pravni postopki. Polni priključek na Celovško tako še vedno ni dokončan, ker ni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kot so za STA pojasnili na Darsu, sta dve stranki zoper gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano leta 2015, vložili pritožbo. Sodišče je tej ugodilo in gradbeno dovoljenje razveljavilo ter zadevo vrnilo na okoljsko ministrstvo v ponovno odločanje.

Ministrstvo je predlani nato izdalo novo gradbeno dovoljenje, a so dediči enega od lastnikov zemljišč nanj vložili tožbo na upravno sodišče. To je nato oktobra predlani postopek prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti enega od členov zakona zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki kot dokazilo za pravico graditi šteje tudi potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju. Tej praksi je namreč v ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sledilo ministrstvo.

Da bo upravno sodišče nadaljevalo s postopkom, mora tako o zadevi najprej odločiti ustavno sodišče. Kot so navedli na Darsu, ima zadeva na ustavnem sodišču sicer status absolutno prednostne obravnave, a ustavni sodniki do danes še niso odločili. Zaradi nedokončanega zapuščinskega postopka pa Dars tudi ne more vročiti ponudbe in skleniti pogodbe ali pa vložiti zahteve za razlastitev.

Dars tako projekta - vrednost gradbenih del in ostalih postopkov v okviru izgradnje priključkov in posodobitve Celovške ceste do križišča s Kosmačevo ulico je bila decembra 2010 ocenjena na 12,5 milijona evrov - ne more začeti.

Skladno s sklenjenim sporazumom med akterji bo sicer stroške, povezane z graditvijo polnega priključka ter razširitve Celovške ceste do križišča s Kosmačevo kril Dars, stroške razširitve Celovške ceste od križišča s Kosmačevo proti Stanežičam direkcija za infrastrukturo, stroške, ki so na celotnem območju povezani z vzpostavitvijo rumenih pasov za javni potniški promet, pa Mestna občina Ljubljana. Ta bo za dobo 30 let zagotovila tudi svoja zemljišča, ki so potrebna za izgraditev polnega priključka.

Na direkciji za infrastrukturo so medtem za STA navedli, da so za širitev dela Celovške ceste od križišča s Kosmačevo cesto do nekdanje Metalke v okviru industrijske cone Šentvid v letu 2017 začeli z odkupovanjem objektov, ki so predvideni za rušitev. Za to etapo imajo izdelano že tudi projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo, na podlagi katere je vrednost gradnje te etape ocenjena na osem milijonov evrov, vrednost vseh odškodnin za objekte ter zemljišča pa na okoli 9,5 milijona evrov.

Tudi sami pa so zapisali, da bo izvedba del lahko stekla, ko bodo urejene premoženjsko-pravne zadeve ter izpolnjeni pogoji za gradnjo polnega priključka Šentvid.

Kot navajajo na Darsu, bodo, ko in če bo sodišče odločilo v njihov prid, s projektom nadaljevali in šli v postopek objave razpisa za izbor izvajalca del. Ob uspešni izvedbi postopkov bi projekt predvidoma najpozneje v enem letu tudi izvedli.