c S
Računsko sodišče: Neuspešni pri uvajanju javno-zasebnega partnerstva 22.02.2018 10:18 Ljubljana, 22. februarja (STA) - Vlada in ministrstvo za finance v obdobju od začetka leta 2007 do konca leta 2016 nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva, ugotavlja računsko sodišče. Zato predlaga popravljalne ukrepe.

Vlada in ministrstvo nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno, je v danes objavljenem revizijskem poročilu nanizalo računsko sodišče.

"Revidiranca sta številne pomanjkljivosti zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb," je ugotovilo.

Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore, saj ni zagotovila delovanja sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Poleg tega ni sprejela strategije in ciljev na tem področju in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih.

Ministrstvo je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Tako ni bilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic in standardov.

"Od uveljavitve zakona o javno-zasebnem partnerstvu je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva, ministrstvo ali vlada pa nista analizirala vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih, predvsem na državni ravni," pravi računsko sodišče.

Ministrstvo je za področje javno-zasebnega partnerstva določilo cilje le v strategiji ministrstva za finance za obdobje 2009-2012, vendar pa tudi ti cilji niso bili trajnostno naravnani, določljivi, merljivi, realni in časovno opredeljeni.

Vlada in ministrstvo tudi nista vzpostavila ustreznega načina spremljanja doseganja ciljev; ministrstvo o (ne)doseganju ciljev ni seznanjalo vlade, vlada pa ne DZ.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe, ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja.