c S
DZ zavrnil novelo energetskega zakona 21.02.2018 07:36 Ljubljana, 20. februarja (STA) - DZ je danes s 26 glasovi za in 35 proti zavrnil novelo energetskega zakona. Vlada je z njo želela določiti pravne podlage za bolj jasne določitve obveznosti za udeležence na energetskem trgu in odpraviti nekatere nedoslednosti.

Zakon bi se uskladil z dvema evropskima direktivama, prenesel upravljanje dela 110-kilovoltnega omrežja na Eles in uvedel obveznost namestitve energetske izkaznice na dodatne stavbe.

A v drugi obravnavi minuli četrtek se je izkazalo, da ima zagotovljeno le podporo poslancev SMC, medtem ko so v DeSUS napovedali, da bodo glasovali enotno, v SD pa se o podpori niso izjasnili.

Največ prahu je v parlamentarni obravnavi dvigovalo uvajanje plačljive storitve primarne regulacije, ki je namenjena temu, da je v regulacijskem območju vsak trenutek zagotovljeno ravnotežje med proizvodnjo in porabo, tudi v primeru izpadov proizvodnih enot ali večjih porabnikov.

Primarno regulacijo bi s sprejetjem predlaganih sprememb izvajale tiste elektrarne, ki bodo izbrane na javnih razpisih sistemskega operaterja. Prav to je najbolj zaskrbelo okoljevarstvenike, ki so menili, da gre za dodatno finančno pomoč Termoelektrarni Šoštanj. S tem so se strinjali tudi člani opozicije in nekateri poslanci koalicije.

Te navedbe so predstavniki infrastrukturnega ministrstva in energetike sicer večkrat zavrnili. "Ne gre za nikakršno subvencijo, temveč nekaj, kar preprosto moramo urediti, tako kot imajo to urejene druge evropske države, saj v nasprotnem primeru lahko prihaja do težav," je dejal infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Na ta način bi Eles lahko te storitve tudi naročal, to, kdo jih bo izvajal, pa bi bilo odvisno od konkurence na trgu.

Veliko prahu je v razpravi dvignilo dopolnilo, ki ga je matični odbor sprejel na predlog SMC, s katerim bi se znižale koncesnine, ki jih hidroelektrarne plačujejo občinam. Glede na dopolnilo javne dajatve in nadomestila za velike hidroelektrarne z več kot deset megavatov inštalirane moči ne bi smele smele preseči 14 odstotkov prihodkov iz prodaje električne energije.

V poslanski skupini SMC so želeli, da bi novosti veljale le za naložbe v nove hidroelektrarne z močjo nad desetimi megavati, za katere bodo investitorji sklenili koncesijsko pogodbo po uveljavitvi tega zakona, a DZ takšnega dopolnila danes prav tako ni potrdil.