c S
Župani uspešno pridobivanje naložb pripisujejo ekipnemu delu in komunikaciji 13.02.2018 13:46 Ljubljana, 13. februarja (STA) - Naložb v občine ni mogoče privabiti brez ekipnega dela in komunikacije, je na letošnji prireditvi Zlati kamen poudaril župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak. Z njim so se strinjali tudi ostali, pri čemer je kočevski župan Vladimir Prebilič poudaril, da ima Slovenija izjemne priložnosti, župani pa so tisti, ki jih lahko ponudijo.

Soršak je na današnjem dogodku projekta Zlati kamen, ki med drugim spremlja razvoj občin, v Ljubljani opisal proces pridobitve ene najbolj izpostavljenih lanskih naložb v Sloveniji - lakirnice avtomobilskega proizvajalca Magna v Hočah. Kot je pojasnil, sej je proces začel že maja leta 2016, ko so občino obiskali predstavniki gospodarskega ministrstva. Tedaj se je zaradi površine zemljišča govorilo še o "projektu 100", se je pa tudi že omenjalo investitorja.

Najpomembnejše se mu je pri celotnem projektu zdelo ekipno delo, "saj pri tovrstnih investicijah ne moremo govoriti o tem, da sem jaz poskrbel za nekaj". Izpostavil je tudi dobro sodelovanje z ministrstvom in se ozrl na vse ovire, ki so jih morali premagati sodelujoči pri projektu. Drži, da so največji sovražniki Slovenije Slovenci sami, je dejal.

Po njegovi oceni je Magna odličen projekt, pri njem pa so veliko vlogo odigrali tudi mediji, zato je komunikacija po njegovi oceni zelo pomembna. Zmotilo pa ga je denimo to, da so se mediji razpisali o tem, da se morajo delavci učiti nemško, kar po njegovih pojasnilih počnejo zaradi varnosti, nihče pa ni omenil, da ima se celotni menedžment že uči slovensko.

Direktorica za marketing in komuniciranje Magna Steyr Ana Topolic-Kriechbau je v pogovoru izpostavila, da se podjetje osredotoča na trenutno naložbo, ki jo izvaja v Sloveniji, saj želijo, da so vse stvari narejene pravilno. Magna ima sicer z državo podpisano dolgoročno pogodbo, a Topolic-Kriechbaujeva o nadaljnjih projektih v Sloveniji še ni želela govoriti. Kot je dejala, bodo o nadaljnjih korakih razmišljali, ko zaključijo s trenutno naložbo.

Župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič je medtem spregovoril o Yaskawini investiciji, ki jo je občina pridobila na nekoliko drugačen način. Kot je izpostavil, je šlo za ravno obraten proces kot pri Magni, saj ni prišel nihče k njim, ampak so sami odšli k investitorju.

Jeseni leta 2016 se je nakazovalo, da bo japonska korporacija sprejela odločitev o lokaciji sedeža v Evropi, za kar se je potegovalo 10 držav, med drugim tudi Nemčija, je spomnil in dodal, da sta s sodelavcem takrat kupila letalsko vozovnico do Frankfurta, kamor sta se odpravila s ponudbo. Čeprav sta naletela na nekaj ovir, je župan dobil pet minut časa za pogovor z vodjo korporacije Yaskawa za Evropo.

"Vzpostavila sva stik, pri čemer mi je obljubil, da me bo poklical. In tudi je. V poslu ni veliko romantike, saj moraš pogoje izpolniti, se je pa izkazalo, da sta v poslih potrebna kontakt in zaupanje," je poudaril. Takšni mejni primeri so pri pridobivanju naložb po Prebičičevem mnenju dobrodošli in je prav, da se včasih izpostavimo in smo malo agresivni. Povedal je tudi, da je eno od japonskih podjetij, ki se ukvarja s kabli, v občini Kočevje našlo partnersko podjetje, s pomočjo katerega bodo dobavljali tudi Yaskavi.

Občine sicer lahko za naložbe pridobijo tudi podporo Evropske investicijske banke (EIB). Kot je dejal svetovalec pri EIB Miha Švent, je v Sloveniji veliko majhnih občin z omejenimi možnostmi financiranja. Meni, da je Slovenija idealna za to, da bi občine projekte združevale, kot to počnejo v drugih državah, da dosežejo kritično maso za financiranje. Slovenske občine sicer z EIB že sodelujejo, a bi bilo lahko to sodelovanje po oceni Šventa boljše.

Pri tem je izpostavil, da je premalo izkoriščena storitev, ki jo ponuja EIB, in to je svetovanje. "EIB ni samo banka z denarjem, ampak ponudi tudi pomoč tako zasebnim kot javnim nosilcem projektov," je poudaril.

V okviru dogodka bodo podelili tudi nagrado zlati kamen 2018 za najbolj razvojno prodorno občino. Nagrado družba Planet GV podeljuje od leta 2012, dosedanje zmagovalke pa so bile občine Podčetrtek, Ljubljana, Šentrupert, Škofja Loka, Postojna in Idrija. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave.