c S
Bruselj v sredo o volilnih vprašanjih in večletnem proračunu 13.02.2018 11:23 Bruselj, 13. februarja (STA) - Evropska komisija bo v sredo predstavila sveženj pobud v povezavi z večletnim evropskim proračunom po letu 2020 in institucionalnimi vprašanji, povezanimi z evropskimi volitvami, ki bodo od 23. do 26. maja 2019. Sveženj bo iztočnica za razpravo voditeljev članic unije na neformalnem zasedanju 23. februarja v Bruslju.

Sveženj bo predstavil sam predsednik komisije Jean-Claude Juncker. "Za valentinovo ne boste sami, saj se vam bo pridružil Juncker," so najavili v Bruslju.

Vodilni kandidati, bolj znani po nemškem izrazu spiztenkandidaten, so ena osrednjih volilnih tem. Namen ideje je približati unijo državljanu in okrepiti demokratično odgovornost institucij.

Gre za to, da vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru zmage te skupine na volitvah postal predsednik Evropske komisije.

Koncept je unija prvič uporabila na volitvah leta 2014, kandidat EPP Jean-Claude Juncker je kljub številnim kritikam tega sistema dejansko postal predsednik komisije.

V ospredju so zlasti kritike, da je koncept v nasprotju z evropsko zakonodajo, po kateri predsednika komisije izberejo voditelji članic unije, upoštevajoč izid evropskih volitev.

A kljub nezadovoljstvu v članicah v Bruslju prevladuje mnenje, da spitzenkandidatov ni več mogoče ustaviti. "Spitzenkandidatov ni več mogoče odpraviti, korak nazaj ni več mogoč," ocenjujejo bruseljski viri.

A ti viri obenem izpostavljajo, da v tem procesu ni nobene samodejnosti, kakor je ni pri nacionalnih volitvah, ter poudarjajo, da procesa ni treba institucionalizirati ali legalizirati.

Veliko je razprave tudi o zamisli o nadnacionalnih listah, ki pa zagotovo ne bo zaživela na prihodnjih evropskih volitvah, saj je to možnost minuli teden zavrnil tudi Evropski parlament.

Ustavni odbor parlamenta je januarja sicer podprl idejo vseevropskih volilnih enot, saj naj bi to okrepilo občutek državljanstva EU in evropski značaj volitev v Evropski parlament.

A spremembe evropske volilne zakonodaje, ki so potrebne za uresničitev te ideje, so mogoče le s soglasno odločitvijo članic unije, ki pa ni izvedljiva, saj se je višegrajska četverica jasno izrekla proti.

Ideji nasprotujejo tudi v najvplivnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP). Opozarjajo, da to poglablja vrzel med državljani in institucijami unije.

Za transnacionalne liste se zavzema francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pridobil podporo voditeljev Italije, Portugalske, Španije, Grčije ter tudi Cipra in Malte, čeprav so male članice do ideje načeloma bolj zadržane.

Še eno vprašanje znova prihaja v ospredje - kaj bo s številom komisarjev? Lizbonska pogodba predvideva zmanjšanje števila komisarjev po novembru 2014, in sicer na dve tretjini članic, razen če voditelji članic soglasno odločijo drugače.

Voditelji so po zavrnitvi pogodbe na irskem referendumu, da bi zagotovili podporo Ircev, odločili, da bo vsaka članica ohranila svojega komisarja tudi po novembru 2014.

Maja 2013 so odločili tudi, da bodo to odločitev znova preučili precej pred imenovanjem prve komisije po pristopu 30. članice unije ali pred imenovanjem komisije, ki bo nasledila komisijo, ki začne delovati novembra 2014, odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej.

Pričakovati je, da bo komisija v svežnju izpostavila tudi to vprašanje, a k temu naj bi, kot je neuradno slišati, pristopila zelo nečustveno, saj ni v njeni pristojnosti, da kar koli predlaga. O tem odločajo članice s soglasjem.

Poleg institucionalnih vprašanj se bo komisija v svežnju osredotočila na prihodnji večletni proračun, a le na splošne usmeritve za razpravo, saj bo konkreten predlog predstavila maja.

Bruseljski viri pri tem izpostavljajo, da morajo članice temeljito premisliti, katera področja želijo financirati, in da morajo biti realistične pri tem, kaj želijo od evropskega proračuna, saj ima ta omejitve.

Komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati s približno odstotka bruto domačega proizvoda EU na od 1,1 do 1,19 odstotka BDP. To povečanje je potrebno za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.

Pri oblikovanju naslednjega večletnega finančnega okvira unije ni izključiti bistvenih sprememb pri nekaterih tradicionalnih politikah, kot sta kohezijska in kmetijska, za zagotovitev ustrezne osredotočenosti na nove prioritete.