c S
Gašperšič na avstrijskem Koroškem predstavil tudi načrte za hitro cesto 11.02.2018 13:42 Pliberk/Celovec, 09. februarja (STA) - Cestni in železniški projekti, pomembni za Slovenijo in Avstrijo, so bili osrednja tema pogovorov, ki sta jih danes ministra Peter Gašperšič in Gorazd Žmavca imela v Avstriji s predstavniki dežele Koroške in župani z obeh strani meje. "Danes smo na področju infrastrukture začrtali nove smernice sodelovanja," je v Pliberku poudaril Gašperšič.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta se opoldne v Celovcu srečal s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Med drugim so se pogovarjali o tretji razvojni osi v Sloveniji, o modernizaciji železniškega predora Karavanke, aktivnostih pri drugi cevi avtocestnega predora Karavanke, nadgradnji železniške proge Maribor-Šentilj in o železniški progi Pliberk-Prevalje.

Iste teme so bile tudi na dnevnem redu popoldanskih pogovorov obeh ministrov s slovenskimi in avstrijskimi župani v Pliberku. "Infrastruktura je temelj za dobro delujoče gospodarstvo. Tega se vsi zadevamo," je v večerni izjavi za medije po srečanju v Pliberku poudaril minister Gašperšič, ki je srečanje označil za zgodovinsko.

Župane z avstrijske Koroške je predvsem zanimala tretja razvojna os. V zvezi s tem je minister predstavil, da je odločitev o trasi hitre ceste na odseku od avtoceste A1 do Slovenj Gradca že sprejeta in da se bo gradnja začela v letu 2019.

Za cestno povezavo na odseku Slovenj Gradec-Dravograd in odseku Otiški vrh-Holmec pa je v teku študija, ki bo povedala, kakšna povezava je najbolj primerna za umestitev na tem odseku. Na osnovi te študije bodo sprejete nadaljnje odločitve glede prometnih povezav na tem območju, je dejal minister.

Strani sta se danes dogovorili, da bo tretja razvojna os ena od tem prihodnjega sestanka skupnega odbora Koroške in Slovenije.

Na vprašanje STA, ali in kako lahko zapleti pri izvedbi projekta drugi tir Divača-Koper oz. morebitne težave zaradi financiranja projekta v primeru odstopa madžarskega kapitala vplivajo na načrtovano financiranje tretje razvojne osi - na kar je ta teden opozorila tudi Mladinska iniciativa za 3. razvojno os -, pa je minister Gašperšič odgovoril, da je bila finančna konstrukcija drugega tira zasnovana tako, da ne bi smela vplivati na ostale infrastrukturne projekte v Sloveniji na način, da bi jih kakorkoli upočasnjevali.

"Jaz še vedno računam in si želim, da bo ta finančna konstrukcija na koncu tudi realizirana. Za to seveda rabimo uveljavljen zakon o drugem tiru, kar seveda predhodno pomeni potrditev referendumskega rezultata in od tam naprej potem lahko nadaljujemo, kot je bilo začrtano. Torej brez vsakršnih vplivov na ostale infrastrukturne projekte po Sloveniji, vključno s tretjo razvojno osjo," je dejal minister Gašperšič.

Avstrijska stran, predvsem župani, pa so sogovornikom iz Slovenije danes predstavili prizadevanja, da bi v okviru potekajoče gradnje hitre železnice na odseku Gradec-Celovec, ki je del baltsko-jadranskega koridorja, v Sinči vasi na avstrijskem Koroškem ohranili pretovorno postajo. Ta bi namreč s pretovornim potencialom vplivala na gospodarstvo v polmeru 70 kilometrov, kar pomeni, da bi vključevala tudi gospodarstvo v Sloveniji.

Slovenska stran je prizadevanja za pretovorno postajo v Sinči vasi podprla. Predstavnik Upravne skupnosti okraja Velikovec in župan Občine Žitara vas Jakob Strauss pa je ob tem poudaril, da se bo gospodarstvo lahko razvijalo samo tam, kjer bo dobra infrastruktura, in da si prizadevajo, da bi od te velike naložbe v regiji dobili čim več.

Pomen dobrega čezmejnega sodelovanja, katerega cilj je, da skupen kulturno-gospodarski prostor živi, je danes poudaril tudi minister Žmavc. Da je možnosti čezmejnega povezovanja veliko tudi v okviru drugih projektov, pa je dodal predsednik Sveta Koroške regije in župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.