c S
Slovenija ohranja visoko uvrstitev po transparentnosti proračunskega procesa 06.02.2018 16:39 Ljubljana, 06. februarja (STA) - Slovenija ohranja visoko uvrstitev po transparentnosti proračunskega procesa, je pokazala najnovejša raziskava Open Budget Survey, ki jo izvaja nevladna organizacija International Budget Partnership iz Washingtona. Slovenija je med 115 državami zasedla 17. mesto. Proračunska transparentnost sicer po svetu v povprečju ostaja šibka in celo nazaduje.

Izsledke šestega cikla te raziskave so danes predstavili na sedežu Centra za razvoj financ (Cef) v Ljubljani. Kot je pojasnil Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete, je bilo vanj vključenih 115 držav, od tega 13 na novo. Največji del vprašanj odpade na preglednost proračunskih dokumentov, preostanek pa na zunanji nadzor izvajanja proračuna in pa na sodelovanje javnosti v proračunskem procesu.

Ključna ugotovitev tokratne raziskave je po Čokovih besedah ta, da proračunska transparentnost po svetu v povprečju ostaja šibka. Druga pomembna ugotovitev pa je, da se je trend izboljševanja proračunske transparentnosti prvič v desetletju ustavil, saj se je povprečna vrednost kazalnika preglednosti proračunskega procesa za 102 državi, ki sta sodelovali v ciklih leta 2015 in lani, znižala s 45 na 43.

Vrednost kazalnika za Slovenijo se je zvišala z 68 na 69 točk, na lestvici pa je zasedla 17. mesto, takoj za Kanado ter pred Nemčijo. Slovenija je tako zasidrana v skupini držav s transparentnimi proračunskimi procesi.

Najviše na lestvici so se uvrstile Nova Zelandija, Južna Afrika, Švedska, Norveška in Gruzija, na dnu pa so Venezuela, Ekvatorialna Gvineja, Lesoto, Katar in Jemen.

Od ostalih dveh stebrov raziskave je Slovenija zelo visoko po kakovosti zunanjega nadzora izvajanja proračuna, kjer je dosegla 80 točk. Po Čokovih besedah je to v veliki meri plod dobrega dela računskega sodišča. Slabša pa je po sodelovanju javnosti v procesu priprave proračunskih dokumentov. Njen rezultat je 11 točk, s čimer je na ravni globalnega povprečja. Čok je ob tem izpostavil, da ima le malo držav razvite mehanizme, da lahko javnost sodeluje v proračunskih fazah.

Med priporočili, ki jih za Slovenijo izpostavlja tokratna raziskava, je Čok omenil zgodnejšo javno objavo proračunskega memoranduma, več jasnih informacij za javnost v vladnem proračunskem predlogu in bolj informativno poročilo o izvrševanju proračuna. Nekaj je tudi priporočil pri zunanjem nadzoru in reviziji, med katerimi je omenil zunanjo oceno učinkovitosti dela računskega sodišča, precej več pomanjkljivosti pa je pri sodelovanju javnosti.

Čok je kot izziva za finančno ministrstvo tako podčrtal prizadevanje za večjo participatornost proračuna in oblikovanje k ciljem usmerjenega proračunskega predloga.

Pristojna državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je zagotovila, da se na ministrstvu trudijo, da bi prevladal koncept k cilju usmerjenega proračuna, a je največja težava ta, da je okoli 90 odstotkov odhodkov določenih z zakonskimi obveznostmi.

Možnost za programsko načrtovanje je torej na investicijskem delu in pri subvencijah. Nekatere rešitve so v predlogu novele zakona o javnih financah, ki je v državnozborskem postopku. Vladne prioritete bodo po novem zapisane v državnem programu razvojnih politik. Tega bo morala vlada pripraviti že zgodaj v procesu sprejemanja proračuna in bo služil kot neke vrste prvi proračunski memorandum.

Na ministrstvu so sicer želeli v zakonsko besedilo vnesti še več novosti in tudi orodij za zagotavljanje proračunske discipline v luči spoštovanja fiskalnega pravila, a za to po njenih besedah ni bilo dovolj politične volje.

Glede participacije javnosti pri proračunskem procesu je državna sekretarka pozdravila pobude na lokalni ravni, si pa težko predstavlja, da bi to prenesli na državno raven.

Prvega namestnika predsednika računskega sodišča Jorga Kristjana Petroviča veseli, da je delo računskega sodišča prispevalo k dobri oceni, glede možnosti občasne zunanje neodvisne presoje njihovega dela pa je povedal, da je ta načrtovana, a se s finančnim ministrstvom še usklajujejo glede financiranja takšnega procesa.

Petrovič verjame, da se bo potem ocena pri nadzoru še dvignila in presegla 90, s tem pa bo napredovala tudi skupna ocena. To bo v naslednjem krogu po njegovi oceni dvignila tudi ustanovitev fiskalnega sveta, ki tokrat še ni bila upoštevana. Ob vsem tem in prihajajočih zakonskih novostih računa na dvig vrednosti kazalnika za Slovenijo za okoli pet točk.

Lani je sicer ministrstvo za finance v navezi s Cefom prvič pripravilo tudi kratko in jedrnato proračunsko zloženko za širšo javnost in jo objavilo na spletnih straneh vlade in finančnega ministrstva ter v časniku Delo. Kot je pojasnila Kaj Jurtela s Centra za razvoj financ, se jo lahko še dogradi in javnosti predstavi še več vidikov.

Jazbečeva je poudarila, da so trenutno tudi v postopku prenove biltena javnih financ, da pa bi javnosti še jasneje predstavili, kako je porabljen proračunski denar, pa se trudijo poenostaviti tudi prikaz in poimenovanje posameznih proračunskih politik. Že letos bodo davkoplačevalci informacijo o proračunu dobili tudi pri dohodninskih napovedih.