c S
Vlada v DZ pošilja predlog nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu 25.01.2018 11:33 Ljubljana, 25. januarja (STA) - Vlada je potrdila predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Kot so zapisali na omrežju Tumblr, si resolucija prizadeva povezati vse deležnike, da bi na tem področju združili moči. Visoka raven varnosti pri delu in dobro zdravje delavcev sta namreč nujen pogoj za podaljševanje delovne dobe, aktivno in zdravo staranje.

Sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu ter je naravnan v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva, so zapisali.

Tako je nacionalni program razdeljen na pet sklopov strateških ciljev. Prvi je usmerjen v zagotovitev varnosti pri delu, drugi v zagotovitev zdravja pri delu, tretji v spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev, četrti v zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja, peti pa v spodbujanje socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu.

Kot so med drugim pojasnili, je zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu treba neprestano skrbeti za kar najboljšo raven strokovnih znanj in usposobljenosti strokovnih delavcev.

Spodbujanje in ohranjanje duševnega zdravja delavcev je bistvenega pomena za dvig produktivnosti. Treba je tudi zagotoviti uspešno vračanje delavca na delo po daljši bolniški odsotnosti. Prav tako je treba posebno pozornost nameniti vlogi izvajalcev medicine dela.

Predvidene so kampanje kot učinkovit način za ozaveščanje delodajalcev, delavcev in širše javnosti o ključnih temah varnosti in zdravja pri delu. Za doseganje visoke ravni kulture preventive pa je prav tako ključnega pomena sodelovanje delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu.

Nacionalni program navaja deležnike in ključne nosilce ukrepov, pri čemer so triletni akcijski načrti izvedbeni dokumenti nacionalnega programa. Ti bodo določili ukrepe, izvajalce ukrepov, finančne vire, potrebne za izvedbo ukrepov, roke in načine spremljanja izvajanja ukrepov. Po izteku vsakokratnega triletnega obdobja, za katerega bo sprejet akcijski načrt, bo pripravljena analiza.

Nacionalni program sicer ni vezan na časovno obdobje in se bo zato spreminjal na podlagi ocen in sprotnih evalvacij akcijskih načrtov, so še pojasnili v sporočilu za javnost.