c S
Pred zdravstveno preiskovalno komisija pričala Bratuškova in Smrdel 19.01.2018 14:14 Ljubljana, 19. januarja (STA) - Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je danes zaslišala nekdanjo premierko, ki je nekaj mesecev tudi vodila zdravstveni resor, Alenko Bratušek in predsednika Državne revizijske komisije Boruta Smrdela. Del zaslišanja Smrdela je potekal za zaprtimi vrati.

Bratuškova, ki je vodila vlado od maja 2013 do septembra 2014, zadnjih nekaj mesecev mandata pa je bila tudi v vlogi ministrice za zdravje, je danes povedala, da se v času vodenja ministrstva in vlade ni nikoli srečala s problematiko različnih cen žilnih opornic, saj je na to ni nihče opozoril. Prav tako je dejala, da v tistem času ni nihče skušal vplivati ali pritiskati nanjo in njene odločitve v vlogi zdravstvene ministrice.

Tomaža Gantarja, ki je bil minister za zdravje v njeni vladi, je ob odstopu večkrat pozvala, naj ji pove, kdo so ti lobiji, ki pritiskajo nanj. Gantar je namreč lobije omenjal ob svojem odstopu, a ji tega ni želel razkriti.

Kot je dejala, bi morali v zdravstvu v njenem mandatu storiti več, a so se takrat predvsem ukvarjali z reševanjem države pred bankrotom in bančno luknjo. Dodala je, da je bilo v njeni vladi največ zamujenega na področju zdravstva takrat, ko je resor vodil Gantar. Priznala pa je, da so v koalicijskem dogovoru premalo pozornosti namenili zdravstvu, zaradi česar je vsak Gantarjev predlog naletel na težko koalicijsko usklajevanje; najbolj so rešitvam nasprotovali v DL.

Povedala je, da se je s področjem javnih naročil njena vlada veliko ukvarjala. Med drugim so se pogovarjali, da bi morali imeti v zdravstvu enotno javno naročilo za vse zavode, takratni finančni minister Uroš Čufer pa je predlagal, da bi vodili dobavo oz. naročila preko velike bolnišnice v tujini. "Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ne more konkurirati navadni nemški bolnišnici. Zakaj se potem ne bi mogli dogovoriti, da to za nas opravi tuja institucija," je dejala. Na koncu pa tega niso izvedli, ker je zmanjkalo časa.

Predsednik Državne revizijske komisije Smrdel pa je dejal, da bi nekatere ugotovitve preiskovalne komisije v vmesnem poročilu lahko predstavljale prekršek pri javnem naročanju. A je opozoril, da se pri njihovem ravnanju na tem področju pojavlja težava relativno daljše časovne oddaljenosti od teh dogodkov in kratkih zastaralnih rokov. Konkretne postopke, ki jih Državna revizijska komisija vodi glede naročil žilnih opornic, pa je članom parlamentarne komisije pojasnjeval za zaprtimi vrati.

Je pa postregel z nekaterimi statističnimi podatki. Komisija je v lanskem letu obravnavala 26 zadev s področja zdravstva, od tega je v 14 primerih ugodila zahtevkom za revizijo. V letu 2016 in 2017 sta se dve zadevi nanašali na žilne opornice, od tega je bilo eno skupno javno naročilo, ki ga je izvedlo ministrstvo za javno upravo.