Vlada je predvidela, da bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. S takšno rešitvijo se ni strinjala Evropska centralna banka (ECB) v vlogi nosilca enotnega evropskega bančnega nadzora, zato so v poslanskih skupinah SMC, DeSUS in SD pripravili dopolnilo, s katerim se računskemu sodišču nalaga revizijo le tistih odločitev Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, sprejetih do 4. novembra 2014, ko je bil vzpostavljen enotni mehanizem nadzora. To bi vsebovalo tudi odločitve glede sanacije bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je uvodoma zavrnil očitke o nedopustnosti revidiranja Banke Slovenije, ki da posega v neodvisnost institucije. Kot je dejal, priporočila računskega sodišča lahko le pripomorejo k izboljšanju poslovanja.
Mora pa imeti računsko sodišče po Veselovih besedah dostop do celotne dokumentacije, zato so ga zmotile v zakonu predvidene omejitve glede dostopa do informacij. Kot je dejal, ravnanje z dokumentacijo ne bi smelo biti problematično, saj je mogoče revizijsko poročilo izdati z delno zakritimi podatki. Tako rešitve po njegovih ocenah niso povsem operativne.
Viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean je nasprotno izrazila mnenje, da bi nadzor računskega sodišča čezmerno posegel v neodvisnost banke. Moti jih tudi retroaktivnost zakona.
V bran pristojnostim računskega sodišča so se med drugim postavili Dušan Verbič in Marko Ferluga (oba SMC) ter Janko Veber (SD), ki so poudarili, da neodvisnost ne pomeni nedotakljivosti in neodgovornosti. Dvom, ali so se v preteklosti vsi postopki v Banki Slovenije izvajali skladno s standardi, je po njihovem mnenju upravičen, zato je upravičen tudi dodaten nadzor nad institucijo.
Alenka Bratušek (NP) je bila po drugi strani zelo kritična do koalicije, ki je z vložitvijo dopolnila po njenem mnenju ravnala "milo rečeno neodgovorno". Kot je dejala, je zakon na mizi že pol leta. Koalicija bi morala v primeru, da meni, da je nadzor računskega sodišča pravilen, sprejeti tak zakon in za svoje početje sprejeti odgovornost. Prepričana je tudi, da bi se morali pristojni ukvarjati predvsem s tistimi, ki so bančno luknjo ustvarili.
Andreja Širclja (SDS) pa čudi neusklajenost predlagateljev dopolnila - po njegovem mnenju je to vlada - z računskim sodiščem. Zmotilo ga je tudi, da na današnjo sejo niso vabili nikogar iz Evropske centralne banke.
Odbor je potrdil tudi predlagane dopolnitve zakona o SDH. Potem ko je vlada decembra lani dokapitalizirala SDH v višini 200 milijonov evrov za namen poplačila obveznosti iz postopkov denacionalizacije, so ti postopki večinoma že zaključeni, SDH pa ne potrebuje več lastnega premoženja, ki mu je bilo za to namenjeno.
Glede predloga dopolnitve, po katerem bodo na SDH v prvi fazi prenesli lastništvo strateških in pomembnih naložb, je imel največ pomislekov Marko Pogačnik (SDS), ki se je med drugim vprašal, ali bo upravljanje premoženja po njegovem prenosu na državo res ostalo enako. Kot je dejal, vedno bolj dobiva občutek, da bo država s tem manevrom reševala kapitalsko ustreznost Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je zagotovil, da glede upravljanja v veljavi ostaja obstoječa strategija, zato sprememb ne bo. Pričakovani prihodki iz naslova dividend bodo prihodnje leto po njegovih besedah obsegali 2,8 milijona evrov, leto za tem pa 200.000 evrov več.
