Na ponedeljkovih pogajanjih sta tako vladna kot sindikalna stran pripravili nov predlog odprave plačnih anomalij, a skupnega jezika pogajalci še niso našli. Tako bodo nadaljevali pogajanja, kljub temu, da se 1. julija izteče rok, s katerim naj bi javni uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, pridobili pravico do izplačila višje plače.
Predloga obeh pogajalskih strani sta bila namreč še preveč vsaksebi, da bi lahko dosegli dogovor. Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, predlog sindikalne strani skupno še vedno znatno presega dogovorjeno višino sredstev za odpravo anomalij, torej 70 milijonov evrov.
Sindikalna stran pa vladi očita, da njihov predlog ni bil približevalni, saj so po besedah glavnega tajnika sindikata Sviz in vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja "vrteli okrog iste številke in se na koncu hvalili, da je ponudba boljša za nekaj 10.000 evrov".
V Svizu se predvsem ne strinjajo s predlagano delitvijo sredstev, ki jih vlada načrtuje za plačno skupino J. Po Štrukljevih besedah je namreč za te zaposlene od 70 milijonov evrov namenjenih le 19 milijonov. Če od tega zneska odštejemo še sredstva, ki so namenjena za zvišanje plač na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, pa je za odpravo anomalij na delovnih mestih z nizkimi plačami v skupini J namenjenih le 18 milijonov, je opozoril Štrukelj.
Po njihovem predlogu bi morali več sredstev od skupnih 70 milijonov preusmeriti v plačno skupino J, še boljša rešitev pa je po Štrukljevih besedah, da bi zagotovili dodatna sredstva, in sicer deset milijonov evrov za plačno skupino J.
Vlada je medtem poudarila, da je njihov predlog izrazito usmerjen v odpravo anomalij pri najslabše plačanih, saj se skoraj 90 odstotkov sredstev namenja za delovna mesta, uvrščena do 26. plačnega razreda.
Pogajalska skupina, ki jo vodi Štrukelj, sicer vztraja, da se v prvi fazi odpravijo anomalije za zaposlene do 26. plačnega razreda. V pogajalski skupini, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pa imajo še druge zahteve.
Kot je za STA pojasnil Počivavšek, se mora dogovor o odpravi anomalij uresničiti tudi za druga delovna mesta nad 26. plačnim razredom, in sicer za pooblaščene uradne osebe. Velika večina jih je sicer v nižjih plačnih razredih, je dodal.
Ker se predloga obeh sindikalnih pogajalskih skupin razlikujeta, jih vladna stran poziva, naj najdejo kompromis med posameznimi sindikalnimi predlogi. Le tako bo namreč mogoče najhitreje končati pogajanja in najslabše plačanim omogočiti višja izplačila skladno z dogovorjenim rokom, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
A po Štrukljevih besedah gre za manipulacijo, saj v pogajanjih sodelujeta dve pogajalski skupini, ki sta suvereni, da oblikujeta vsaka svoj predlog. "To histerično pozivanje ministra Koprivnikarja, naj dajo sindikati enoten predlog, je spet poskus prenosa žogice na nasprotno stran, in to na nedovoljen način," je za STA še opozoril Štrukelj.
Ker torej dogovora niso dosegli, bodo nadaljevali pogajanja. Dogovorili so se, da do naslednjih pogajanj sindikalna stran pripravi nov protipredlog za plačno skupino J, vladna stran pa pogajalce na sindikalni strani seznani z zadnjim protipredlogom vladne strani za celoten javni sektor, so še pojasnili na ministrstvu.
