c S
Vlada s spremembami zakona o vladi za boljši sistem kriznega upravljanja 15.06.2017 16:17 Ljubljana, 15. junija (STA) - Vlada je danes potrdila spremembe zakona o vladi, ki natančneje določa sistem kriznega upravljanja in vodenja. Kot je po seji dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je njihov namen, da se v primerih obsežnejših nesreč in katastrof izboljša koordinacija dela med posameznimi službami. Njihove pristojnosti bodo tako bolj jasno določene.

Spremembe zakona, ki so jih po trditvah Koprivnikarja pripravljali že od marca letos, se tičejo predvsem sveta za nacionalno varnost, nacionalnega centra za krizno upravljanje in medresorske analitične skupine pri ministrstvu za obrambo.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je pojasnil, da predlog spremembe zakona o vladi daje osnovo za nadgradnjo sistema kriznega upravljanja. Na potrebo po takšni nadgradnji so po njegovih besedah pokazale dosedanje analize kriznih situacij, kakršni sta bili žledolom leta 2014 in migrantska kriza.

Slovenija ima resda skoraj vse elemente kriznega upravljanja, a ti niso bili povezani v enotni sistem z enotnim vodenjem, je opomnil Bizjak. Sprememba zakona pa bo po njegovi oceni omogočila vzpostavitev učinkovitega sistema kriznega upravljanja, ki bo primerljiv z ostalimi evropskimi državami oz. državami v regiji.

V 20. členu zakon opredeljuje vse sodelujoče organe kriznega upravljanja. Poleg Sveta za nacionalno varnost je Bizjak tako zdaj naštel še njegov sekretariat, nacionalni center za krizno upravljanje in medresorsko analitično skupino. Novost pa bo tudi vzpostavljena operativna skupina pri svetu za nacionalno varnost, ki bo bdela nad razmerami ter uporabljala vse funkcije kriznega upravljanja.

Predlog obenem opredeljuje pojem krize oz. kompleksne krize, je povedal Bizjak. Prav tako določa, kdaj je treba vzpostaviti sistem kriznega upravljanja. To je takrat, ko nek minister ali predstojnik podsistema nacionalne varnosti ugotovi, da sam ne more več obvladovati krizne situacije, je pojasnil.

Na novinarsko vprašanje, ali bi bilo v primeru Kemisa vzpostaviti takšen sistem kriznega upravljanja, pa je Bizjak odvrnil, da po teoretičnih izhodiščih ne, saj je šlo za področno in ne kompleksno krizo. Bi pa, če bi delovala stalna operativna skupina, ta lahko prej predlagala ustrezne ukrepe za odpravljanje posledic krizne situacije.