Kovačeva se je s tožilstvom dogovorila za pogojno kazen leta dni zapora, v katerega pa ji ne bo treba, če v dveh letih ne bo ponovila kaznivega dejanja. Sodnik ji je prisodil tudi približno 3000 evrov denarne stranske kazni.

Obtožbo v tej zadevi je specializirano državno tožilstvo na koprsko sodišče vložilo pred dobrim letom. Nekaj obtoženih, ki naj bi evropsko in slovensko blagajno oškodovali za približno pet milijonov evrov, je s svojimi zagovorniki na obtožbo vložilo ugovore, pravnomočna pa je postala konec lanskega leta. Sodnik Julijan Glavina je večino predobravnavnih narokov razpisal v juniju.

V obtožbi se je znašlo deset ljudi in dve pravni osebi, družbi Cimos in Cimat (ki je bila lani izbrisana iz sodnega registra). Informacija o sporni porabi evropskega denarja je iz dobro obveščenih krogov najprej prišla do komisije za preprečevanje korupcije, nato je posle preiskala proračunska inšpekcija, nazadnje pa še štajerski in koprski kriminalisti.

Tožilstvo je obtožbo vložilo proti nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa Francu Krašovcu, njegovemu takratnemu pomočniku Zorku Kendi, takratnemu izvršnemu direktorju za finance Vladimirju Bukviču, nekdanjemu izvršnemu direktorju za raziskave Dariu Šiku, takratnemu direktorju šempetrske družbe SiEVA Janezu Gradišku, nekdanjemu direktorju Cimata Elvisu Ipši ter še štirim zaposlenim v Cimosu oziroma hčerinskih družbah.

Nekdanji vodilni v SiEVI, Cimosu in mariborskem Simitu naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč da bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme. Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.

Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun družbe Simit iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe SiEVA in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.