Novela, ki predvideva zvišanje stopnje davka s 17 na 19 odstotkov s 1. januarjem 2017, je šla znova skozi sito matičnega delovnega telesa, o njej bo še enkrat odločal DZ. Pri tem bo potrebovala podporo več kot polovice vseh poslancev, torej najmanj 46.
Državni svet je nanjo izglasoval veto, saj je ocenil, da dodatno obremenjevanje gospodarstva ni ne pravično in ne razvojno. Ta novela je tesno povezana z novelo zakona o dohodnini in novelo zakona o davčnem postopku, ki skupaj sestavljajo t.i. mini davčno reformo.
Predstavnik državnega sveta Milan Lukič je povzel, da so veto na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu, sprejeli, ker menijo, da ni prav nobenih razlogov za povečanje davka.
Po njegovem bi morali skupaj z vsemi deležniki najti rešitve, ki bi Sloveniji omogočile še večji gospodarski preboj. Z njim se je strinjal Jožef Horvat (NSi), ki argumente državnega sveta razume kot "zadnji krik gospodarstva". Kot je dejal, bi morali ta opozorila vzeti zelo resno.
Horvat in Janko Veber (SD) sta soglašala, da bi morala država več postoriti za bolj učinkovito izterjavo davkov. "Leta 2014 smo v primerjavi z EU bili dobri v pobiranju DDV, a ga nismo pobrali osem odstotkov oz. 280 milijonov evrov, kar bi zadoščalo za postavitev manjšega vrtca v vsaki občini," je nanizal Horvat.
Seveda bi bilo enostavnejše, če bi se lotili učinkovitejšega pobiranja davkov, je dejal Veber. A nesprejetje te novele bi prineslo še večjo neusklajenost proračuna, je opozoril. Uroš Prikl (DeSUS) je dejal, da je umetnost pri oblikovanju proračuna ta, da se skuša pobrati optimum in ga dati ljudem. Tudi Vojka Šergan (SMC) je menila, da je skupek ukrepov na davčnem področju kaže pravo pot.
Andrej Šircelj (SDS) je problem razširil, saj je menil, da je stopnja davka "le en kamenček v mozaiku". Tako je problematiziral tudi odhode ljudi v tujino, ker so pogoji za delo v Sloveniji slabi, višino tujih neposrednih naložb v državi, odnos do podjetnikov, administrativne ovire ipd.
Miha Kordiš (ZL) pa je bil zelo nastrojen proti "ščitenju nosilcev kapitala". Po njegovem mnenje državnega sveta "ni krik ječanja, ampak krik pohlepa". Novelo podpirajo. In čeprav jo imajo za kozmetičen popravek, po njihovem vseeno omogoča, da "nosilci kapitala vrnejo vsaj del, ki smo ga državljani dali za saniranje zgrešenih investicij in kreditiranja".
