Odpiranje pisarn je del politike EIB za povečanje lokalne prisotnosti v državah članicah EU, kar banki omogoča boljše poznavanje finančnih potreb lokalnega okolja in oblikovanje finančnih produktov ter tesnejše vezi z nacionalnimi organi. Lokalna prisotnost pripomore tudi k večjem zavedanju o novih finančnih produktih kot tudi njihovem uvajanju.
Naloga banke, ki posluje na neprofitni podlagi, je, da v interesu EU prispeva k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga. Slovenija tudi po ocenah iz hišne banke EU uspešno izkorišča finančni potencial EIB. Ta je lani s Slovenijo podpisala za rekordnih 798 milijonov evrov posojilnih pogodb, s katerimi smo financirali za okoli 4,4 milijarde evrov naložb, kar je na prebivalca največ v EU. Od vstopa v unijo leta 2004 so slovenski subjekti z EIB podpisali pogodbe za skupno 5,1 milijarde evrov posojil.
Generalni sekretariat vlade med drugim pojasnjuje, da so prostori in stavbe EIB nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje EIB ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča EU.
EIB, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov. Banka je tudi oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi.
Uradniki in drugi uslužbenci banke med drugim uživajo imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti. Uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov, ter imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi.
Zaposleni so oproščeni nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje EU. Davek so dolžni plačevati v korist EU, še dodajajo v generalnem sekretariatu vlade.
