Pod zahtevo za današnjo razpravo o problematiki razmerja med plačanimi davki ter prispevki in javnimi dobrinami, ki jih država za to nudi, so se podpisali poslanci SDS, NSi ter narodnih skupnosti. "Večina državljanov je zelo nezadovoljnih z obsegom in kakovostjo javnih storitev oz. dobrin," je v imenu predlagateljev dejal Franc Breznik (SDS).
Kot je dejal, so Slovenci najbolj nezadovoljni z zdravstvenimi storitvami, slabimi cestami, upravno-administrativnimi storitvami, ... "Zato niso pripravljeni plačevati davkov, najbolj perspektivni pa se množično izseljujejo v tujino," je opozoril.
Zdaj se mu zdi pravi čas za reforme. "Plačevanje davkov se ne izplača, ker je država zelo potratna, za to pa državljani dobijo zelo malo storitev, še posebej tisti, ki prejemajo višje plače," je dejal Breznik. Kot je izračunal, vzame država delavcu z minimalno plačo v obliki davkov in prispevkov 4190 evrov letno, delavcu s povprečno plačo 9138 evrov, delavcu z dvakratnikom povprečne plače pa 21.017 evrov.
Avstrija ima bistveno bolj obdavčen kapital, zato ima lahko bistveno manj obdavčeno delo, je odgovoril Janko Veber (SD). "Slovenija je skoraj davčna oaza v primerjavi z Avstrijo," je ugotovil.
Vlada sicer načrtuje spremembe dohodninske lestvice, ki bodo šle v smeri razbremenitve plač srednjega razreda, je spomnil Veber. A ključno vprašanje pri tem po njegovih besedah bo, ali bomo v zameno bolj obdavčili kapital.
Slovenija res ni nadpovprečno obdavčena, so pa nad povprečjem prispevki, je opozoril Jernej Vrtovec (NSi). Ali v zameno res dobijo brezplačno zdravstvo? "Da, toda šele po treh letih čakalne dobe," si je odgovoril.
Breznik je predstavil izračune, da ob enaki bruto plači 1559,70 evra ostane slovenskemu delavcu 1034,85 evra neto, avstrijskemu pa 201 evro več. "Treba je zagotoviti, da slovenski delavec ob enaki bruto plači ne bo dobil manj kot Avstrijec," je pozval Andrej Šircelj (SDS).
Tudi Branko Grims (SDS) je potegnil vzporednico z Avstrijo. "Ko se želi nekdo gospodarsko udejstvovati, država useka s kontrolo in birokracijo. V Avstriji je vse poenostavljeno, v Sloveniji pa se uvede davčne blagajne in zatira vsakega, ki želi prodati dve jagodi in šest češenj. Zato je tam gospodarski napredek hitrejši," je dejal.
Po mnenju predlagateljev bi moral DZ vladi priporočiti, naj uvede k rezultatom usmerjen proračun ter jasno prikaže, katere javne dobrine, v kolikšnem obsegu in kakšni kakovosti bo državljanom omogočila za njihove plačane davke in prispevke. A Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva je dejala, da se je vlada za pripravo ciljno usmerjenega proračuna odločila že leta 2001, res pa gre za postopen proces.
Ob tem je opozorila na raven solidarnosti, ki jo kot družba želimo zagotavljati osebam, ki živijo v Sloveniji. "Obseg javnofinančnih prihodkov je posledica predvsem tega, kakšne javne dobrine želimo zagotavljati in v kakšnem obsegu," je poudarila.
Odbor tako ni podprl predloga pobudnikov seje, naj DZ vladi priporoči pripravo k rezultatom usmerjenega proračuna, prav tako je zavrnil predlog, naj se vlado pozove k pripravi poročila o porabi davčnih prihodkov od leta 2012 dalje.
