Razpravo o problematiki čezmejnih delovnih migrantov na seji odbora za finance so zahtevali poslanci SDS, kjer pravijo, da je država, v kateri živi delavec, ki se vsak dan vozi na delo v drugo državo, dolžna odpraviti dvojno obdavčitev istega dohodka. V Sloveniji zakonodaja to ureja, vendar pa lahko pride do visokih doplačil davka državi rezidenta v primerih, ko so plače v tuji državi višje oz. obdavčitev nižja.
S takim problemom se soočajo delavci, ki se dnevno vozijo na delo v Avstrijo in, kot so njihovi predstavniki povedali na današnji seji, državo pozivajo k iskanju rešitev že več let, vendar so bile te doslej vedno le začasne. "Vsakič, ko pride do novih volitev, smo žrtve političnih spletk," je dejal predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Dušan Cvetko.
Naštel je več primerov visokih odločb od odmeri dohodnine, ki so jih prejeli čezmejni delovni migranti, opozoril pa tudi na neenakost pri priznavanju stroškov prevoza in prehrane ter na dejstvo, da jim finančna uprava v primeru samoprijave znižuje osnovo le za socialne prispevke, ne pa tudi za olajšave. "Ne zahtevamo privilegijev, pač pa pravično davčno obravnavo," je dejal.
"Problem ni več vzdržen, potrebna je dolgoročna rešitev," je v imenu predlagateljev seje dejal Marjan Pojbič (SDS) in članom odbora v potrditev predlagal sklep, s katerim bi vlado pozvali, naj takoj pristopi k spremembi konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Avstrijo.
Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva se je strinjala, da je problem velik, a treba je ukrepati v skladu z veljavno zakonodajo. "Nihče nima pravice naročiti finančni upravi, naj ne izdaja odločb," je odgovorila na predlog Franca Breznika (SDS), naj se do končne rešitve začasno ustavi izdajanje dohodninskih odločb čezmejnim delovnim migrantom.
Andrej Čuš (SDS) je menil, da bi se morala država tem delavcem zahvaliti, ker so si v tujini poiskali službo in ne sedijo doma na kavču ter prejemajo socialno podporo. "A namesto tega tolče po njih," je dejal.
Tilen Božič (SMC), ki je predlagateljem seje očital, da "mahajo z rdečo krpo tam, kjer ni problema", pa je ugotovil, da so se težave za te delavce pravzaprav začele šele leta 2014, ko je bila vzpostavljena izmenjava podatkov med davčnimi upravami držav EU. Mnogi so šele takrat prejeli poziv, naj vložijo napovedi za odmero dohodnine za pretekla leta, tisti, ki so prihodke prijavljali sproti, se s takimi ekscesno visokimi dohodninskimi odločbami ne soočajo, je dejal.
Božič je predlagal, naj se za visoke odločbe omogoči plačilo v več obroki in tudi Vraničarjeva je menila, da je treba rešitev iskati znotraj veljavne nacionalne zakonodaje. Sprememba konvencije z Avstrijo se ji ne zdi primerna rešitev, saj bi to pomenilo, da se država rezidentstva odpove obdavčitvi in bi celoten davek pripadel Avstriji. To pa je v nasprotju z vsemi svetovnimi načeli obdavčevanja, kjer davek pripada državi rezidentstva, je dejala.
Odbor za finance se bo s to problematiko ponovno ukvarjal že v sredo, ko bo imel na dnevnem redu predlog za avtentično razlago določbe zakona o davčnem postopku, ki ureja vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave. V SDS predlagajo, naj zavezanec tudi v primeru vložitve napovedi po izteku roka ne izgubi pravic, kot so olajšave, znižanje davčne osnove, neobdavčenje določenih prejemkov ali uveljavljanje vračil preveč plačanega davka.
