c S
Podjetniki bodo imeli lahko le en transakcijski račun 15.12.2015 08:33 Ljubljana, 15. decembra (STA) - Danes so začele veljati novembra sprejete spremembe zakona o davčnem postopku, ki jih je vlada pripravila v okviru ukrepov za odpravo administrativnih ovir in večjo učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev. Zavezancem prinašajo poenostavitev davčnih postopkov, podjetnikom med drugim ne bo treba imeti več ločenega transakcijskega računa.

Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. "S tem se jim bodo zmanjšali stroški vodenja ločenega plačilnega računa," je med obravnavo na novembrski seji DZ povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva.

Zdaj morajo imeti samostojni podjetniki ločen transakcijski račun za zasebno in za poslovno rabo. Če se bo odločil samo za enega, ga bo lahko uporabljal v zasebne in poslovne namene.

Po novem bo lahko davčni organ vse neplačane obveznosti pobotal s preveč plačanimi prispevki, davki in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. S tem se bodo davčnemu zavezancu znižali ali odpravili stroški izvršbe in provizije.

Novela zakona daje davčnemu zavezancu dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Če je zavezanec vključen v postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, bo lahko davke odplačal v največ 60 mesečnih obrokih in ne več le v 24.

Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.

Za zavezance za dohodnino je pomembna novost ta, da bodo po novem vsi prejeli informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z zelo nizkimi dohodki.

Sprejete spremembe pri davčnem postopku pa se nanašajo na še več področij: poleg odprave administrativnih ovir in olajšanja plačila davčnega dolga za davčne zavezance novela zakona prinaša tudi pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvaja nov instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenaša evropsko ureditev v slovensko zakonodajo.

Institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja transfernih cen, po katerih si družbe zaračunavajo določene storitve oz. dobavo blaga. Ta novost bo uveljavljena z letom 2017, dobrodošla pa bo za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju - po novem bodo finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih poslov.

Z novelo zakona se bo po pričakovanjih vlade izboljšala tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato so pri davčni izvršbi na premičnine uveljavljene takšne spremembe, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.

Banke bodo dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala.

Hkrati je vlada zakon o davčnem postopku uskladila s prenovljenim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzel nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov.