Kot so sporočili iz SDH, kupca načrtujeta, da bo "NKBM postala močna in na trgu vodilna banka, ki bo ohranila svojo osredotočenost na stranke kot svojo prvo in najpomembnejšo ter prednostno nalogo". Tako Apollo kot EBRD sta po pojasnilih SDH v celoti zavezana k investiranju v nadaljnjo rast in razvoj banke in k izboljšanju njene operativne učinkovitosti.
NKBM se je na vladnem seznamu 15 podjetij za privatizacijo znašla maja 2013, mesec kasneje je seznam potrdil tudi DZ. NKBM je po bilančni vsoti druga največja državna banka v slovenskem bančnem sistemu, konec leta 2014 je zaposlovala približno 1100 ljudi.
Lansko poslovno leto je sklenila s 35,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2013 beležila 656,5 milijona evrov čiste izgube. Bilančna vsota banke je konec lanskega leta znašala 3,6 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 zmanjšala za 7,7 odstotka.
Država je banko decembra 2013 dokapitalizirala v višini 870 milijonov evrov in postala njena stoodstotna lastnica, pri čemer je lastništvo izgubilo približno 97.000 malih delničarjev ter imetniki podrejenih obveznic, ki pravico iščejo na sodišču.
Zaradi obsežne državne pomoči banki, ki je po dokapitalizaciji sprožila postopke racionalizacije in optimizacije poslovanja ter spomladi 2014 prenesla slabe terjatve na DUTB, se je morala Slovenija zavezati, da bo banko do konca leta privatizirala. Maja 2014 se je začel postopek prodaje, ki ga je vodil SDH, kot najresnejši tekmec končnemu kupcu Apollu pa se je pojavljala madžarska banka OTP.
