Četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke fizičnih oseb nekje nad zneskom petih povprečnih plač, je vlada zapisala v sredi leta 2012 sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ kot enega od začasnih protikriznih ukrepov.
Po podatkih za leto 2013 se v četrti dohodninski razred uvršča manj kot pol odstotka zavezancev za dohodnino. Predlani so vsakemu v povprečju obračunali dohodnino v višini nekaj manj kot 45.000 evrov, vsem skupaj pa približno 146 milijonov evrov.
Leta 2013 je bilo vseh zavezancev za dohodnino 1.667.241, odmerili pa so jim nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov dohodnine, je razvidno iz analize finančnega ministrstva. Zavezanci iz najvišjega dohodninskega razreda so torej k skupnemu znesku pobrane dohodnine prispevali okoli osem odstotkov.
Poleg ukinitve najvišjega dohodninskega razreda pa na finančnem ministrstvu pripravljajo še več sprememb na davčnem področju. Sredi maja je vlada že potrdila celovit načrt ukrepov na davčnem področju, katerih cilj je prestrukturiranje bremena javnih dajatev v smeri povečanja konkurenčnosti gospodarstva.
Kot je zapisano v dokumentu, se je vlada zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva.
Izjema je le davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje tri dajatve na tem področju, v splošnem pa se skupna obremenitev lastnikov nepremičnin ne bo povečevala. Kljub temu pa naj bi bil finančni izplen višji, kar naj bi dosegli z večjim zajemom nepremičnin v obdavčitev ter izboljšanjem in posodobitvijo podatkov o vrednosti nepremičnin. Do prve odmere davka na nepremičnine naj bi po teh načrtih prišlo v letu 2017.
Ker vlada v Sloveniji prepričanje, da je delo v primerjavi s tujimi državami prekomerno obremenjeno, želi vlada tudi na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, predvsem z namenom znižanja obremenitev dela. Predloge zakonov na tem področju je mogoče pričakovati v letu 2016, njihovo končno uveljavitev pa leto pozneje.
Na finančnem ministrstvu bodo preučili tudi predloge, ki jih je ta teden predstavila poslanska skupina NSi. "Prvi hitri pregled ukrepov pa pokaže, da predlagani ukrepi pomenijo znaten poseg v prihodke treh blagajn javnega financiranja - državnega proračuna, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije," so povedali za STA.
NSi je v četrtek predstavila pet predlogov za nižje davke, s katerimi bi izboljšali življenjski standard državljanov ter obenem pomagali gospodarstvu. Med njimi so uvedba spodnje meje za plačevanje socialnih prispevkov, razširitev dohodninskih razredov, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ter znižanje davka na božičnico.
