c S
DZ poslal predlog novele zakona o prevzemih v nadaljnji postopek 17.06.2015 08:04 Ljubljana, 16. junija (STA) - DZ je danes soglasno s 76 glasovi odločil, da je predlog novele zakona o prevzemih, s katero se ureja zatečeno stanje prevzemnikov, ki jim je ATVP prepovedala uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, primeren za nadaljnjo obravnavo. Zdaj se bo z njim najprej ukvarjal odbor DZ za gospodarstvo.

Po predlogu bodo lahko prevzemniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdala odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, a izpolnjujejo pogoje, da jim ATVP te pravice vrne, vložili zahtevek za povrnitev glasovalnih pravic.

"To je aktualna tema, saj trenutno v veliko državnih podjetij, vključno z razvpitim Telekomom, država nima glasovalnih pravic," je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Tomaž Gantar (DeSUS) je pojasnil, zakaj je novela zakona potrebna. Država je sicer v nekaterih družbah že leta presegala prevzemni prag, a ji prevzemne ponudbe ni bilo treba dati, če ona ali povezane osebe niso dokupile nobene delnice. Problem je nastal, ko so se družbe v državni lasti odločile del premoženja dati v upravljanje in so nato ti upravljavci kupili delnice kakšne druge državne družbe.

"Takrat bi morala država dati prevzemno ponudbo, tega pa seveda ni storila, zato ji je ATVP v takih primerih glasove odvzela. S predlagano novelo zakona se ureja zatečeno stanje teh prevzemnikov, ki bodo lahko zdaj v roku treh mesecev vložili na ATVP zahtevek, da jim izda odločbo o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic," je povedal.

Gantar je ob tem opozoril, da bodo poslanci stranke DeSUS v nadaljnji obravnavi predloga novele zakona še posebej pozorni, saj bo z njo država dobila nazaj tudi glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav. To bi bil sicer v normalnih okoliščinah razlog za veselje, a žal je vlada v predlogu strategije upravljanja kapitalskih naložb države v tem primeru predvidela premestitev zavarovalnice od strateških k pomembnim naložbam. Temu pa v DeSUS odločno nasprotujejo.

Predlog novele o prevzemih sicer določa tudi obvezen minimalni prag uspešnosti prevzemne ponudbe v višini 50 odstotkov in ene delnice. S to določbo bi se izognili manevru, ko prevzemnik z več zaporednimi ponudbami v različnih časovnih obdobjih postopno utrjuje kontrolni delež v ciljni družbi.

Sedanji zakon namreč ne določa minimalnega praga uspešnosti, kar je - kot je ugotovil Matej Tonin (NSi) - neenaka obravnava manjšinskih delničarjev v nasprotju s splošnimi načeli evropskega prevzemnega prava, po katerih se morajo vsi imetniki vrednostnih papirjev obravnavati enakopravno.

Prevzemnik bo tudi dolžan razkriti načrte glede premoženja ciljne družbe, zlasti v zvezi z morebitno prihodnjo zastavo premoženja. Ob tem bo moral dokazati, da za plačilo delnic ciljne družbe ni dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje delnic ali premoženja ciljne družbe.

Če tega ne bo storil, se bo štelo, da prevzemna ponudba ni bila uspešna. "Obžalujemo lahko le, da tovrstne rešitve nismo uveljavljali že prej," je komentiral Jan Škoberne (SD), Tonin pa je podvomil, da bo novela v tej točki dosegla svoj namen, saj bodo prevzemniki izpolnjevanje pogoja glede zastave ali zavarovanja premoženja ciljne družbe dokazovali predvsem z izjavami.

S predlagano novelo se tudi širi obveznost razkritja poslov z delnicami ciljne družbe tako na člane organov vodenja kot na člane organov nadzora ciljne družbe. Predlagana rešitev bo prispevala k večji preglednosti prevzemnega postopka in krepitvi načela prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami.

Drugače je predvideno pravično nadomestilo v primeru izključitve manjšinskih delničarjev, ki sledi prostovoljni prevzemni ponudbi, poleg tega pa novela ureja tudi nadzor nad borznoposredniškimi družbami in širi sankcije zaradi kršitve obveznosti v zvezi s prevzemno namero.

V vseh poslanskih skupinah so predlaganim spremembam pritrjevali, nekaterim so se zdele še premalo ambiciozne.

Miha Kordiš (ZL) je denimo ugotovil, da se tudi z uveljavitvijo teh sprememb ne bo odpravilo zlorab, kot so se pojavile npr. pri prodaji Heliosa. Od začetka prevzemnih postopkov pa od dejanskega prevzema je uprava Heliosa hitro odpuščala delavce in izvajala pritisk na zaposlene. Pravno formalno novi lastnik ni kršil zakonodaje, je dejal in dodal: "Toliko o dobrohotnosti delodajalcev."