Kot so navedli v sporočilu po seji vlade, so spremembe zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence obenem potrebne zaradi uskladitve zakonodaje. Veljavni zakon se namreč sklicuje na določbe prejšnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa je z uveljavitvijo novega z letom 2013 prenehal veljati.
Te določbe se sedaj spreminjajo tako, da se bo zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence skliceval na zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje. Ko gre za davčne olajšave na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa na zakon, ki ureja dohodnino, ali zakon, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
Kot omenjeno, je dana tudi možnost, da se zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla.
Pojasnjujejo, da je omenjena možnost skladna z določbami novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki tudi za pokojninske sklade, ki pokrivajo gospodarski sektor, omogoča vzpostavitev krovnih pokojninskih skladov s podskladi, v okviru katerih se vodi različna naložbena politika po principu skladov življenjskega cikla.
"To pomeni, da bi bila tudi javnim uslužbencem dana možnost, da se glede na starost vključujejo v sklade z bolj tvegano naložbeno politiko ter nato postopoma prehajajo v sklade z manj tvegano naložbeno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo," so zapisali.
Navedli pa so še, da so predlagane spremembe zakona pripravljene na podlagi predloga Odbora zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ki predstavlja zainteresirano javnost.
Državnemu zboru bo vlada predlagala, da spremembe obravnava po skrajšanem postopku, saj gre po njeni oceni za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb.
