Nespremenjeni ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki jo je svet ECB septembra lani znižal na minus 0,20 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki je bila takrat znižana na 0,30 odstotka.
Današnje zasedanje naj bi se sicer vpisalo v zgodovino, a ne zaradi obrestnih mer, temveč zaradi ukrepa kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja obveznic po vzoru nekaterih tujih centralnih bank, kot je ameriška Federal Reserve. Analitiki so si namreč enotni, da bo Draghi ta ukrep napovedal že danes.
ECB je v boju proti deflaciji in šibki rasti lani že sprejela več ukrepov, tudi nekonvencionalnih, ki pa (še) niso dali večjega učinka. Pred koncem leta so zato že razpravljali o možnosti kvantitativnega sproščanja, a so želeli še malo počakati in videti, kakšen učinek bodo imeli doslej sprejeti ukrepi.
Tuji mediji so v teh dneh intenzivno poročali o različnih možnostih, kakšen program bi lahko ECB zasnovala - težak naj bi bil vsaj 500 milijard evrov ali pa bi se zavezali k odkupovanju obveznic, dokler se inflacija v območju evra ne bo približala dvema odstotkoma, kar je srednjeročni cilj ECB.
V sredo je v javnost pricurljal tudi podatek, da naj bi ECB vsak mesec do konca leta 2016 odkupila za 50 milijard evrov obveznic oz. skupaj 1100 milijard evrov, kar bi bilo na zgornji meji pričakovanj trgov. Odkupovali naj bi predvsem državne obveznice.
Omenjale so se tudi možnosti, da naj bi nacionalne centralne banke na trgu kupovale samo obveznice lastnih držav, ki naj bi zanje tudi jamčile. V Frankfurtu naj bi želeli s tem pomiriti Nemčijo, ki ima glede kvantitativnega sproščanja številne pomisleke, češ da je to dejansko dovoljenje za "tiskanje" denarja in reševanje zadolženih držav, ki ni skladno z mandatom ECB.
