Spoštovani obiskovalci davčno računovodskega portala FinD-INFO!
V osrednji temi izpostavljamo konsolidirana letna poročila, ki se jih v zadnjih letih vse pogosteje pripravlja tudi za fizične osebe. Kdaj je potrebno sestaviti konsolidirane izkaze opredeljuje ZGD-1, računovodski standardi pa določajo strokovna pravila in obseg konsolidacije. Med novostmi v zakonodaji želimo posebej opozoriti na tri nove zakone in dve zakonski noveli: Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), Zakon o finančni upravi, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-A) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1F). Vabljeni k branju.
Uredništvo portala FinD-INFO
|
Tednik FinD-INFO Številka VI/15, 16. april 2014 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na portalu FinD-INFO že najdete čistopise zakonov in podzakonskih predpisov, ki so oz. bodo začeli veljati:
Enotna finančna uprava
• Zakon o finančni upravi (ZFU), ki se bo začel uporabljati 1. avgusta, združuje davčno in carinsko upravo v novo enotno finančno upravo, katere temeljna naloga bo pobiranje obveznih dajatev. S tem namenom se bodo posamezni zaposleni, ki so do zdaj opravljali naloge carinske službe na meji s Hrvaško, razporedili na delovna mesta, kjer bodo opravljali naloge, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo opravlja davčna služba (naloge finančne uprave določa 10. člen). Pomembna novost so pooblastila uradnih oseb (14. člen), ki bodo opravljale finančne preiskave. Med drugim zajemajo zaseg dokumentov, vstop na zemljišča in v objekte ter pregled blaga in oseb. Prav tako bo uradna oseba lahko ustavila vozila in jih pregledala, zadržala kršitelja ter zapečatila poslovne prostore, uporabila pa bo lahko tudi prisilna sredstva.
Učinkovitejši odvzem premoženja nezakonitega izvora
• Novela Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki bo začela veljati 26. aprila, prinaša večjo učinkovitost in boljšo koordinacijo organov, ki sodelujejo pri odvzemu takega premoženja. Po novem bo obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine, v kateri bodo predstavniki državnega tožilstva, policije, davčne in carinske uprave ter urada za preprečevanje pranja denarja. Na specializiranem državnem tožilstvu pa bo oblikovana posebna notranja organizacijska enota, ki bo zastopala državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Novost je tudi drugačna ureditev davčnih postopkov v zvezi s premoženjem nezakonitega izvora, saj se po sedanji ureditvi z dnem začetka pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogel začeti noben davčni postopek na tem premoženju. Po novem se po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti le postopek odmere davka na promet nepremičnin in davka na darila.
Centralizacija upravljanja državnega premoženja
• Novi Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki bo začel veljati 26. aprila, vzpostavlja centralizacijo upravljanja državnega premoženja, saj bo preoblikoval Slovensko odškodninsko družbo v novo družbo, to je Slovenski državni holding (SDH), ki bo upravljala z vsemi naložbami v neposredni in posredni lasti države, tudi tistimi v lasti Kapitalske družbe (KAD). Novi zakon, ki natančno ureja status in delovanje SDH in KAD, določa ukrepe za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb, ki so v lasti SDH, in naložb RS, ki jih upravlja SDH.
Povrnitev glasovalnih pravic
• 26. aprila bodo začele veljati spremembe in dopolnitve (ZPre-1F) Zakona o prevzemih. Glavna sprememba omogoča podjetjem, ki jim glasovalne pravice v ciljni družbi mirujejo zaradi kršitve obveznosti, da objavijo prevzemno ponudbo iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1, ponovno pridobitev glasovalnih pravic, če znižajo delež glasovalnih pravic na zadnji zakoniti delež v ciljni družbi. Novela odpravlja nesorazmernost pogojev o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic v primeru oseb, ki jim lahko že z neznatno pridobitvijo vrednostnih papirjev nad varovalnim zatečenim stanjem deleža glasovalnih pravic prenehajo vse glasovalne pravice v ciljnih družbah.
• 26. aprila bodo začele veljati spremembe in dopolnitve Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Spremembe so bile potrebne zaradi uskladitve s spremembami 4., 27. in 53. člena Zakona o sodnem registru, kot so bili spremenjeni s prehodnimi določbami ZGD-1H. Tako se npr. dodajajo zahteve, kaj mora biti priloženo predlogu za vpis poslovnega naslova iz 6. člena uredbe.
• Spremembe Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice so začele veljati 12. aprila. V prilogi 1 Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem se je spremenil pododdelek 2.1.2.3., ki se po novem glasi Načrt restrukturiranja izpostavljenosti do podjetja in sodelovanje pri prestrukturiranju podjetja. Dodana je bila zahteva po takojšnjem ukrepanju bank in del o sodelovanju pri prestrukturiranju.
• 26. aprila bo začel veljati Pravilnik o načinu izvajanja nalog podpore za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja Uprava RS za javna plačila. Na tej podlagi bo mogoče s plačilnimi in kreditnimi karticami, prek spletnega bančništva, mobilne telefonije ali z drugimi plačilnimi sredstvi plačati elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih portalov.
|
|
|
|
|
|
|
Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njeno zahtevo, da se do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu odloži izvršitev odločbe carinskega urada, ki je izpodbijana v upravnem sporu. Z navedeno odločbo je omenjeni prvostopenjski upravni organ tožeči stranki kot deklarantu in dolžniku določil skupni dolg iz naslova davka na dodano vrednost v višini 429.316,81 evrov. Drugi odstavek 32. člena ZUS-1 omogoča, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Vrhovno sodišče se je v sklepu I Up 320/2010 strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti za nastanek težko popravljive škode, zato je pritožbo zavrnilo.
|
|
|
|
|
Daljši odzivni čas pri delovanju sistema eDavki
DURS vse uporabnike sistema eDavki prosi za razumevanje zaradi daljših odzivnih časov, ki nastanejo ob masovni oddaji dokumentov (REK obrazci, DDV obračuni). Težave bodo predvidoma odpravljene v prvi polovici meseca maja, ko bo zamenjana strojna in programska oprema.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|