FinD - Novice - Bančniki o vplivu denarne in fiskalne politike
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.11.2019

Bančniki o vplivu denarne in fiskalne politike

Brdo pri Kranju, 08. novembra (STA) - Ekonomisti so se v današnji razpravi na Dnevu bančnikov o vplivu denarne politike na makroekonomske politike in finančni sistem strinjali, da ima ta omejen obseg in da bi morala večjo vlogo v negotovih razmerah prevzeti tudi fiskalna politika. A najti pravo kombinacijo ukrepov obeh ni enostavno.

Kot je povzel ekonomist Igor Masten, bo obdobje nizkih obrestnih mer trajalo še nekaj časa. To, ali bodo ukrepi denarne politike prinesli stabilizacijo ekonomske aktivnosti ali negativne učinke, pa je vprašanje, na katerega bomo lahko dobili odgovor čez eno leto ali leto in pol.

Na področju fiskalne politike je izzivov veliko. V okviru evrskega območja, kjer velja skupna denarna politika, fiskalne pa so različne, se je pokazalo, da je koordinacija slednje neustrezna. "Napori, da se najde ustrezno ravnovesje med eno in drugo, bo glavni izziv nosilcev ekonomske politike," je povzel.

Ekonomist Dušan Mramor je spomnil, da je Slovenija ustrezno kombinacijo denarne in fiskalne politike našla v obdobju pred sprejemom evra, torej v času, ko je bil prvič finančni minister. Ko je bil to drugič in je bila Slovenija že del evrskega območja, pa se je pokazalo, da je bila fiskalna koordinirana le z namenom, da se breme tistih držav, ki so imele največ težav, ne prenese na države, ki težav niso imele, je dejal.

Po njegovem morajo imeti periferne države, ki imajo bistveno večja ekonomska nihanja kot velike države, bolj fleksibilno ekonomsko politiko. Po njegovem ne drži, da je samo neodgovorno obnašanje držav tisto, kar povzroči izgube.

Vodja službe za analize fiskalnega sveta Aleš Delakorda je glede upoštevanja fiskalnih pravil povedal, da po njihovi oceni Slovenija hodi po robu. "T.i. fiskalni prostor, ki je nastal v dobrih časih, je porabljen. Ugotavljamo, da ni bil namenjen krepitvi gospodarskega potenciala," je dejal in povzel, da se je vlada odločila, da ga porabi za socialo in višje plače v javnem sektorju. Fiskalnega prostora je po njegovih besedah vse manj tudi zaradi demografske slike.

Ekonomist Timotej Jagrič je ocenil, da bi morala fiskalna politika prevzeti pomembnejšo vlogo v smislu strukturnih reform, ki jih lahko izvaja. Ekonomist Neven Vidaković je menil, da bi se morale države na možnost recesije pripraviti tako, da zmanjšajo dolg. "V dobrih časih je treba odplačati dolg, čeprav se podatki o dolgu v času visokih gospodarskih rasti vidijo dobro," je menil.

Kakšna je varna raven dolga pa je vprašanje, ki bi ga morala v času razprav o spremembi fiskalnega pravila v ospredje postaviti Slovenija, je izpostavil Delakorda. Fiskalna pravila so prispevala k temu, da je fiskalna politika bolj disciplinirana. V njenem izvajanju bi bilo treba paziti, da se dolgoročno dolg ne povečuje, bolj bi morala upoštevati tveganja in gledati preko političnega cikla, je dejal.

Viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško je opomnil, da živimo v času dvojnega protislovja. Negativna gibanja so na področju mednarodne trgovine, investicij, proizvodnje in trošenja za avtomobile, kar je zlasti opazno v Nemčiji. Pozitivna gibanja imamo v domačih delih gospodarstva, pri trošenju prebivalstva, storitvenega sektorja in proizvodnje ostalih dobrin. Drugo protislovje pa se pojavlja med gospodarskimi kazalniki, ki so razmeroma dobri, ter razpoloženjem gospodarstva in potrošnikov, ki pa je izrazito negativno. "Obe ravnovesji sta zelo labilni in se lahko v eno ali drugo smer obrneta kadarkoli, že ob majhnih zunanjih impulzih," je sklenil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar