FinD - Novice - Nov poskus oživitve projekta skupnih jamstev za bančne vloge
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.11.2019

Nov poskus oživitve projekta skupnih jamstev za bančne vloge

Po letih političnega zastoja se znova poskuša oživiti projekt skupnih jamstev za bančne vloge, zamišljen kot tretji steber bančne unije. Nemški finančni minister Olaf Scholz je z novim predlogom za ureditev tega vprašanja po mnenju nekaterih v EU odpravil blokado Nemčije. A dogovora ni na vidiku, stališča ostajajo vsaksebi.

Nemški finančni minister, ki bo kmalu prevzel vajeti nemških socialdemokratov SPD, je kot izhod iz slepe ulice ponudil svoj predlog za ureditev jamstev za bančne vloge s ciljem krepitve bančne unije, ki je po njegovih besedah ključna za rast v Evropi. "Treba je preiti od besed k dejanjem," je poudaril ob prihodu na zasedanje evroskupine, ki je danes razpravljala o tem.

Scholz je s tem po letih političnega zastoja nakazal pripravljenost na skupen sistem jamstev za bančne vloge, vendar pa v zameno zahteva uskladitev stečajnih pravil, nadaljnje zmanjšanje slabih posojil in spremembo politike do državnih obveznic, tako da teh ne bi več obravnavali kot netveganih, kar bi jih znatno podražilo. Za zdaj je to njegov predlog, ne predlog vlade.

Od leta 2012 Nemčija sploh ni hotela govoriti o tem, bila je popolna blokada, ki jo Scholzev predlog odpravlja, je ocenil odhajajoči evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Predlog nemškega ministra je po njegovem prepričanju "očiten preboj" in bistveno izboljšuje vzdušje. "Po tem srečanju smo lahko bolj optimistični kot kdaj koli prej," je ocenil komisar.

Moscovici ob tem izpostavlja, da so mnenja še vedno zelo različna in da je še vedno treba najti pravo ravnotežje med zmanjševanjem in delitvijo tveganj, kar je že od začetka jedro problema. In nova komisija bo po njegovih besedah tista, ki bo predlagala, kako to storiti. Vendar pa je ključno, da se zdaj končno lahko pogovarjajo o tem.

Italijanski finančni minister Roberto Gualtieri opozarja, da so glede nekaterih stališč, konkretno glede vprašanja obravnave zadolženosti države, razhajanja med Rimom in Scholzem zelo globoka. Scholzevi pogoji po mnenju italijanskega ministra niso primerni za dokončanje bančne unije.

Nemški minister namreč zahteva konec prakse spodbujanja bank h kupovanju državnih obveznic, ki je precej v uporabi v Italiji in lahko vodi v negativno spiralo, ki nastane, ko imajo banke v lasti državne obveznice, vlade pa rešujejo banke. Ta je v ekonomiji poznana pod angleškim izrazom "doom loop".

Dogovora o skupnih jamstvih ne bo v tem letu, je povedal šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno. Tudi on je zadovoljen s "pomembnim prispevkom" nemškega finančnega ministra, ki so ga po njegovih besedah danes vsi pozdravili. In tudi on opozarja, da bo razprava težka in da je treba naprej korak za korakom. Decembra pričakuje kažipot za politično razpravo o tem v prihodnjem letu.

Evropska komisija je ustanovitev bančne unije predlagala leta 2012 sredi finančne krize, da bi utrdila bančni sektor in povrnila zaupanje v evro. Temelji so strožji evropski nadzor nad bankami, skupna pravila za upravljanje bank v težavah in boljša zaščita vlagateljev.

Skupni sistem jamstva za bančne vloge, poznan po angleški okrajšavi Edis, je bil tako med krizo poleg skupnega bančnega nadzora in skupnega sistema za reševanje bank predviden kot tretji steber bančne unije, vendar je s popuščanjem krize usihala tudi politična volja za ta projekt.

Nemčija, ki kot največja članica območja evra v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, je skupni shemi zajamčenih vlog doslej nasprotovala, češ da je treba najprej zmanjšati tveganja, šele nato pa jih bo mogoče deliti. Sedaj so bančni prihranki zavarovani na nacionalni ravni, kar pa ne zagotavlja ustrezne stabilnosti območja evra v primeru krize.

Že nekaj časa se v sklopu razprave o poglabljanju gospodarske in denarne unije, tudi v kontekstu brexita, znova krepijo pozivi k dokončanju bančne unije, saj naj bi bilo to nujno za izvedbo drugih, še ambicioznejših reform za utrditev evropskega projekta v vse bolj nepredvidljivem svetu.

Bruselj, 07. novembra (STA)
Foto: STA

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar