FinD - Novice - Škrubej pred preiskovalno komisijo brez podrobnosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.10.2019

Škrubej pred preiskovalno komisijo brez podrobnosti

Ljubljana, 07. oktobra (STA) - Janez Škrubej, ki je bil času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, ki je izvajala pregled aktive v bankah, nato pa je bil izvršni direktor DUTB, na večino vprašanj pred preiskovalno komisijo DZ ni odgovoril, in sicer ker da ni bil pristojen za posamezno področje ali ker se ne spomni podrobnosti.

Škrubej - ki je bil v času odločanja o izvajalcu pregleda aktive v bankah pred njihovo državno sanacijo pravni zastopnik družb Deloitte Revizija in Deloitte Svetovanje, nato pa je bil od decembra 2013 do konca oktobra 2017 izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) - podrobnosti o metodologiji, ki je bila uporabljena pri pregledih bank in o kateri je zanimalo predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), ni govoril.

Kot je dejal, je bil kot pravni zastopnik družb le podpisnik pogodb, vsebinsko pa s projektom ni bil seznanjen. Odgovorna sta bila partnerja v Deloitte za regijo Adriatic in za finančno svetovanje za centralno Evropo. Članico komisije Meiro Hot (SD) je zanimalo, kako lahko Škrubej zatrjuje, da ni odgovoren za vsebino, če je bil podpisnik pogodb. "Drugi so zadeve pregledovali s pravnega in vsebinskega vidika, jaz sem bil le kot predstavnik družbe," je pojasnjeval in dodal, da verjame, da je bilo vse v skladu z zakonom.

Škrubej je potrdil, da je sodeloval na sestankih, ni pa razkril vsebine, in sicer ker se ali ne spomni ali pa sta bila za vsebinski del projekta odgovorna omenjena partnerja. Tudi glede razlik med pregledi leta 2012, pri katerih je bil Deloitte podizvajalec ERC, in pregledi leta 2013, ki jih je izvajal Deloitte, ni mogel govoriti; kot je dejal, se je pred iztekom projekta, oktobra 2013, izločil zaradi imenovanja za izvršnega direktorja DUTB.

Vrtovec sicer z njegovimi odgovori večinoma ni bil zadovoljen. "Ne vem, zakaj se igramo skrivalnice; ali res ničesar ne veste ali se samo delate, da ničesar ne veste," mu je dejal Vrtovec.

Prav tako Škrubej ni ponudil odgovora na vprašanje, zakaj naj bi Evropska komisija nasprotovala temu, da Deloitte sodeluje pri stresni testih. Dejal je, da se podrobnosti ne spomni, saj ni bil odgovoren za vsebinske podrobnosti projekta. Vrtovec je namignil na morebitno navzkrižje interesov, vendar Škrubej tega ni želel komentirati, saj bi na takšna vprašanja lažje odgovorili v Deloittu. "Ne vem. Tako je, da vam čisto iskreno povem," je dejal Škrubej.

Zatrdil je, da ni bil nikoli v konfliktu interesov. Vrtovec ga je spraševal o izbiri družbe Admetam za svetovanje pri prodaji Alpine - v Admetamu je takrat delal nekdanji menedžer Deloitta v Zagrebu - ter o lobiranju za "neko avstrijsko podjetje".

Glede Admetama je Škrubej dejal, da so družbo angažirali brez razpisa, ker se je mudilo z oceno, ali bo družba "preživela" do konca prodajnega postopka (za katerega je svetovala družba EY), to pa so storili po posvetovanju s službami DUTB.

Tudi glede drugega primera - kot je potrdil Škrubej, glede predloga za stečaj družbe T2 - je zanikal kakršenkoli konflikt interesov. Gre za primer, ko je DUTB predlagala stečaj T2, Škrubej pa se je pred tem še kot predstavnik Deloitte v imenu Telekoma Austria zanimal za nakup T2. "Recimo, da tudi če sem pred leti, hipotetično, deloval v skladu z nekim mojim področjem dela, da bi opravljal storitve za kupca podjetja, in bi bilo čez nekaj let to podjetje dolžnik DUTB, potem to ne pomeni, da sem v konfliktu interesov," je dejal. Gre za časovno oddaljenost, prav tako sam ni imel nobene koristi od tega.

Glede prodaje zemljišča nekdanjega KLI Logatec je Škrubej dejal, da je šlo za specifično zemljišče in da so potrebovali precej časa, da so ga pravnoformalno pripravili za prodajo. Sicer pri prodaji ni sodeloval, "zaplet" glede postopka prodaje je pa primerjal s prodajanjem stanovanja, ki je ocenjeno na 150.000 evrov, lastniku ga je uspelo prodati za 200.000 evrov, nato pa se je pojavil nekdo, ki je pripravljen plačati 400.000 evrov, a ne prvotnemu lastniku.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar