FinD - Novice - Odnosi med koalicijo in Levico skrhani, proračun na varni strani
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.10.2019

Odnosi med koalicijo in Levico skrhani, proračun na varni strani

Ljubljana, 04. oktobra (STA) - Odnosi med koalicijo in njihovo zunajvladno partnerico Levico, so, kot kaže, povsem skrhani. V Levici priznavajo, da gre za "začetek konca" medsebojnega sodelovanja. Kljub temu bo, kot kaže, ključni vladni projekt - proračun - sprejet, saj mu glasove obljubljajo v opozicijski SNS.

Po tistem, ko Levica že nekaj časa opozarja, da se projekti, zapisani v sporazum o njenem sodelovanju s koalicijskimi strankami, ne izvajajo, in je svojo podporo proračunu in nadaljevanju sodelovanja pogojevala z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je olje na ogenj prililo četrtkovo dogajanje v vladi in DZ. Vlada je namreč potrdila sveženj davčnih zakonov, s katerimi se v Levici ne strinjajo, odbor DZ za delo pa je na maratonski seji ob nasprotovanju Levice pozno ponoči podprl ukinitev dodatka za delovno aktivnost.

Za koordinatorja Levice Luko Mesca pomeni to začetek konca sodelovanja s koalicijo. Vlada po njegovih besedah vodi protisocialno politiko, za podporo taki politiki pa da se dogovarja z opozicijskima SNS in SDS.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je k temu dodal, da četrtkovo ravnanje koalicijskih partneric predstavlja kršitev sporazuma med Levico in koalicijo, ki določa, da poskuša koalicija predloge najprej uskladiti z Levico.

Na drugi strani tudi koalicijske partnerice opažajo, da se Levica odmika od njih. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je dejal, da ima občutek, da Levica "dela odločne korake stran od vlade", česar pa si ne želi.

Način sodelovanja poslancev Levice na seji odbora za delo, na kateri so pozno ponoči izglasovali zeleno luč vladnemu predlogu za ukinitev dodatka za delovno aktivnost, je Zorčič označil za šov.

Če bo Levica nadaljevala z oddaljevanjem od vlade, Zorčič verjame, da bo v vseh strankah, verjetno tudi v Levici, prišlo do razmisleka, ali so možne druge povezave.

Očitke o navezi med prvakom LMŠ Marjanom Šarcem in prvakom SDS Janezom Janšo je sicer vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović označil za laž.

Vodja poslanske skupine SD Matjaža Hana je ocenil, da je situacija zahtevna. V izjavi za medije je pozval k umiritvi strasti. Treba se je usesti za mizo in ugotoviti, kje so skupni projekti, je dejal.

Podobno je menil Golubović, ki je poudaril pomen dialoga in spoštovanja partnerjev. Sicer pa dogajanja sploh ne vidi kot zaostritev odnosov med Levico in koalicijo, ampak kot pomanjkanje potrpljenja s strani Levice. Ob tem je poudaril, da so v LMŠ odprti za dialog, če bodo v Levici to želeli.

Vodja poslanske skupine Maša Kociper pa je dogajanje pospremila z besedami, da je bil dogovor z Levico "malo prisilna poroka", vendar si v SAB želijo levosredinsko vlado.

Erjavec glede zaostrovanja s strani Levice ocenjuje, da so "v težki in nevarni poziciji". Po njegovem mnenju je najbolj pomembno, da ves čas teče dialog. Zaostrovanje Levice pa po njegovih besedah ne koristi partnerstvu s to stranko.

A nekaj slabe volje je v koaliciji sprožil tudi DeSUS z vložitvijo dopolnila na interventni zakon, s katerimi želijo zagotoviti izredno uskladitev pokojnin v prihodnjem letu že pri več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu in ne šele ob več kot triodstotni. Dopolnilo je težko okoli 50 milijonov evrov, a bolj kot to vladne partnerice moti, da je DeSUS prekršil dogovor, da na proračunske dokumente v koaliciji dopolnil ne bodo vlagali, na kar je spomnil tudi Golubović.

Ko se koalicija, ki ima neko večino, dogovori za proračun, potem ni dobro, da se vlagajo kakršna koli dopolnila, je dejal Han. Po besedah Zorčiča pa bi si tudi v SMC želeli vložiti kakšno dopolnilo, pa tega niso storili.

Zato pa Kociprova ni izključila možnosti, da tudi SAB vloži dopolnilo za višje izplačilo letnega dodatka upokojencem, pri katerem so v stranki že vztrajali, a so ga zavrnili v DeSUS.

V DeSUS sicer pričakujejo, da bodo dopolnilo podprle tudi ostale poslanske skupine.

Razrahljani odnosi v koaliciji in v odnosu do Levice so toliko pomembnejši ob prihajajočem sprejemanju proračuna za prihodnje dve leti, ki je temelj delovanja države. Premier Šarec je že napovedal možnost, da bi na proračunske dokumente vezal zaupnico.

Za sprejem proračuna je sicer dovolj navadna večina, a Erjavec denimo že zdaj pričakuje, da bo državni svet nanju verjetno sprejel veto. Kar bo pomenilo, da bo moral DZ v drugem krogu dokumente sprejeti z absolutno večino 46 poslancev.

Kaj bo storila Levica, bo znano torej po organih stranke, ki bodo sklicani še pred glasovanjem o proračunu, tudi če dokumentov ne bo podprla, pa proračun - kot kaže - ni ogrožen.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je za STA razkril, da se proračunskim dokumentom obeta podpora njihovih poslancev. Razlog za to je, kot je navedel, "zdrava pamet", saj bi bilo brez proračuna okrnjeno financiranje naložb.

"Nesprejetje proračuna pomeni prekinitev vseh investicij po občinah, krajevnih skupnostih, šolah ..." je pojasnil med razlogi za omenjeno odločitev. Brez sprejetih proračunskih dokumentov bi bilo financiranje možno zgolj po dvanajstinah, kar pa po Jelinčičevih besedah pomeni le najnujnejše. "Državljani bi bili ob vse razen zgolj osnove za preživetje," je navedel Jelinčič in pritrdil, da v resnici njihova podpora niti ni pod vprašajem, četudi imajo nekaj pripomb, ki jih nameravajo predstaviti pristojnemu ministru.

Koalicijske stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB imajo namreč skupaj le 43 glasov, s štirimi glasovi SNS pa presežejo absolutno večino.

DZ se bo sicer že v ponedeljek na izredni seji seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti in ostalimi proračunskimi dokumenti, je danes sklenil kolegij predsednika DZ Dejana Židana. Poslankam in poslancem jih bosta predstavila predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj.

Vsebinske razprave poslovnik na tej seji ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo sklicane v času od 8. do 17. oktobra, dan pozneje pa bo še seja odbora za finance kot matičnega delovnega telesa za obravnavo proračuna.

Zatem bo imela vlada do 6. novembra čas, da na osnovi razprav in vloženih dopolnil pripravi dopolnjen predlog obeh proračunov, DZ pa bi ju lahko potrjeval na seji, ki se začne tretji ponedeljek v novembru.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar