FinD - Novice - Ob noveli zakona o zdravilih tudi bojazen, da bi kri postala tržno blago
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.10.2019

Ob noveli zakona o zdravilih tudi bojazen, da bi kri postala tržno blago

Ljubljana, 03. oktobra (STA) - Parlamentarni odbor za zdravstvo je za obravnavo na plenarnem zasedanju pripravil predlog novele zakona o zdravilih, ki med drugim ne bi več opredeljeval prednostne preskrbe z zdravili iz krvne plazme, ki je pridobljena v Sloveniji. Ob tem je bila na odboru izražena bojazen, da bi kri postala tržno blago. Na vladni strani mirijo.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je pojasnil, da s predlagano novelo zakona o zdravilih izvršujejo sodbo Sodišča EU. To je namreč v zadevi Medisanus proti Splošni bolnišnici Murska Sobota presodilo, da prednostna preskrba z zdravili iz plazme in sklicevanje nanjo v postopkih javnega naročanja nista v skladu s predpisi EU.

Željko Cigler (Levica) bi od vlade, ki se sklicuje na spoštovanje sodbe Sodišča EU, pričakoval tudi, da bo podala odgovore, kako preprečiti trgovanje s krvjo. Skrbi ga namreč, da bosta kri in krvna plazma postala tržno blago. V Sloveniji se po njegovih besedah lahko podre celoten sistem prostovoljnega krvodajalstva, ki obstaja dolga leta.

Kot je dejal, je v nekaterih državah, recimo ZDA, pa tudi sosednji Avstriji, kri material, ki se plača. In kot je ugotavljal, žal postaja kri in posredno tudi človeško življenje vse bolj odvisno od denarja, saj velikim korporacijam ne gre za pomoč človeku, ampak je zanje pomemben le dobiček.

Lidija Ivanuša (SNS) je opozorila, da že sedaj avstrijski naročniki oglašujejo v Sloveniji in vabijo slovenske darovalce, da v zameno za plačilo darujejo kri. "Ne gre več za darovanje, gre za posel," je poudarila in dodala, da je logično, da bodo ljudje raje prodali kri Avstrijcem, kot jo podarili Slovencem, ko pa bo v Sloveniji plazme zmanjkalo, jo bomo morali odkupiti od Avstrijcev.

Dejan Kaloh (SDS) verjame, da je v Sloveniji dovolj ljudi, ki so pripravljeni darovati kri, in da se krvodajalci, ko jih pozovejo, radi odzovejo. A se tudi sam sprašuje, kaj pomeni črtanje omenjene določbe: "Bo sploh še možno pozivati državljane, ko bo pomanjkanje krvi oz. krvne plazme, ali bomo po nekem avtomatizmu dolžni prejemati plazmo iz držav članic EU?"

Kot je obravnavano spremembo razumel Robert Pavšič (LMŠ), gre za to, da če v slovenskem sistemu zmanjka plazme, jo je treba nabaviti s trga, pri tem so doslej imeli prednost preparati, ki so nastali z darovanimi tkivi oziroma darovano krvjo iz Slovenije. "Le ta ovira je izginila. Ne vidim nobene nevarnosti komercializacije tega, ker če bomo to dopustili, smo res propadli kot družba," je dejal.

Sprememba po oceni vlade ne bo vplivala na sledenje načelu samozadostnosti, v skladu s katerim se v okviru javne službe zagotavlja preskrba z zdravili iz lastnega vira plazme, kar urejata zakon o preskrbi s krvjo ter vladni odlok iz marca 2011. Samozadostnost z zdravili iz lastnega vira plazme ostaja nespremenjena, temu sodišče ne oporeka, je dejal Pliberšek.

Po njegovih besedah se zbrana plazma slovenskih krvodajalcev uporablja za namene v slovenskih bolnišnicah, kar ostane, zbere Zavod za transfuzijsko medicino in z javnim naročilom izbere proizvajalca zdravil iz plazme. Ta zdravila so last Slovenije, s katerimi zalagajo bolnišnice in s čimer zagotavljajo 60 odstotkov potrebnih resursov, za 40 odstotkov pa bolnišnice same ali s skupnim javnim naročilom zberejo dobavitelja zdravil iz plazme.

Novela sicer prinaša še nekatere uskladitve z evropskimi direktivami, ki urejajo področje zdravil. Določa natančnejšo opredelitev za biološko zdravilo v postopku za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini in veterinarski medicini ter opredeljuje zaščitne elemente na zunanji ovojnini zdravila.

Od 9. februarja morajo namreč proizvajalci zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept in se uporabljajo v humani medicini, na zunanjo ovojnino nameščati dva zaščitna elementa, ki skupaj zagotavljata identifikacijo, sledljivost, avtentičnost in varnost zdravila. Gre za dvodimenzionalno črtno kodo in pripomoček, ki predstavlja zaščito pred poseganjem v ovojnino zdravila.

Z novelo pa se predvideva tudi ureditev izjeme od navedenih pogojev, povezane z interventnim uvozom zdravil iz tretjih držav, kadar je to nujno za zagotavljanje ustrezne preskrbe z zdravili v državi.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar