FinD - Novice - Lagardova naklonjena ohranitvi ekspanzivne denarne politike
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.8.2019

Lagardova naklonjena ohranitvi ekspanzivne denarne politike

Frankfurt/Bruselj, 29. avgusta (STA) - Francozinja Christine Lagarde, ki bo po odločitvi voditeljev EU novembra prevzela vodenje Evropske centralne banke (ECB), se je v odgovoru na vprašanja Evropskega parlamenta v okviru postopka njene nominacije izrekla za nadaljevanje obstoječe ekspanzivne denarne politike "v dogledni prihodnosti".

"Jasno je, da mora denarna politika v dogledni prihodnosti ostati močno ekspanzivna," je zapisala 63-letna Francozinja, ki je do nedavno opravljala naloge generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada.

Lagardova je sicer izrekla priznanje svetu ECB, ki mu trenutno še predseduje Italijan Mario Draghi, da je v teh negotovih razmerah zmanjšal nevarnost deflacije in ohranil rast gospodarske dejavnosti in zaposlovanja.

Je pa opozorila tudi, da inflacija v zadnjih letih konstantno ostaja pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je letna inflacija malenkost pod dvema odstotkoma, da se je dinamika rasti v evrskem gospodarstvu v zadnjem času upočasnila in da prevladujejo tveganja, da bo rast še nižja.

Razlog za trenutne razmere je po njenih navedbah okrepljena negotovost, ki je povezana z geopolitičnimi dejavniki, protekcionističnimi pritiski, ki prihajajo predvsem od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in povečanimi tveganji v razvijajočih se gospodarstvih, pri čemer je v ospredju upočasnjevanje kitajskega gospodarstva zaradi učinkov trgovinske vojne med ZDA in drugim največjim nacionalnim gospodarstvom na svetu.

Lagardova je dodala oceno, da ECB glede obrestnih mer še ni dosegla "dna", ji je pa jasno, da imajo tako nizke obrestne mere učinke za bančni sektor in finančno stabilnost v splošnem. S tem je izrazila, da se zaveda kritik, ki prihajajo predvsem iz Nemčije, glede negativnih učinkov trenutnega stanja za varčevalce v bankah.

Ključna obrestna mera v območju evra je sicer že lep čas pri nič odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank ostaja nespremenjena pri minus 0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa je pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je sicer junija v luči nizke inflacije in šibkih gospodarskih obetov podaljšal pričakovano obdobje rekordno nizkih obrestnih mer v območju evra. Če je do tedaj napovedoval, da bodo na sedanjih ravneh ostale "vsaj čez konec leta 2019", je takrat dikcijo spremenil v "vsaj čez prvo polovico leta 2020". Na julijski seji je nato svoji napovedi prihodnje obrestne politike dodal še besedici "ali nižje" in tako odprl pot znižanju obrestnih mer.

Analitiki menijo, da bi lahko svet ECB že na naslednji seji sredi septembra obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti znižal še bolj v negativno območje, da bi tako spodbudil banke, da presežno likvidnost plasirajo v realni sektor.

Svet ECB že nekaj časa poudarja, da je pripravljen poseči po vseh razpoložljivih ukrepih, če se bodo inflacijska pričakovanja, ki so trenutno zaradi povečane negotovosti in zmanjšane gospodarske dinamike šibka, še poslabšala. Med možnostmi je tudi vnovičen zagon neto nakupov v okviru programa odkupovanja obveznic, torej povečevanja razpoložljive likvidnosti, ki ga je ECB zaključila konec lanskega leta in od tedaj za nakupe državnih obveznic namenja le izkupiček od zapadlosti obstoječih vrednostnih papirjev.

Že v začetku marca je svet ECB napovedal tudi nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili za spodbujanje kreditiranja podjetij. Tretji niz teh operacij (TLTRO III) se bo začel septembra in bo trajal do marca 2021.

Lagardova se je dotaknila tudi potencialnega negativnega učinka morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora. Prepričana je, da bo učinek na dostop do finančnih storitev v evrskem območju omejen. Ocenjuje namreč, da so se ustanove EU na takšen scenarij dobro pripravile in da so dosedanji ukrepi tveganja že omejili. Je pa dodala, da morajo finančne ustanove čas do konca oktobra izkoristiti za to, da se opremijo za vse potencialne scenarije.

Voditelji članic EU so Lagardovo za novo predsednico ECB izbrali v začetku julija v okviru dogovora o vodilnih položajih v EU. Na zadnji seji je zeleno luč imenovanju prižgal že tudi svet ECB, predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra pa se bo predstavila še na zaslišanju v Evropskem parlamentu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar