FinD - Novice - Delavska svetovalnica: Izkoriščanje delavcev se širi, država reagira prepočasi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.8.2019

Delavska svetovalnica: Izkoriščanje delavcev se širi, država reagira prepočasi

Ljubljana, 01. avgusta (STA) - Delavska svetovalnica je danes predstavila vmesne rezultate projekta PO-MOČ, s katerim želi identificirati potencialne žrtve delovnega izkoriščanja. Izkoriščanje se pojavlja v vseh dejavnostih, kršitve pa niso eksotični primeri, temveč vzorec, ugotavljajo v svetovalnici. Pri tem so razočarani nad napakami in slabo odzivnostjo državnih institucij.

Izkoriščanje delavcev nima matičnega sektorja, temveč se pojavlja po vseh dejavnostih, je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma dejal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić.

Na Delavsko svetovalnico se je tako v zadnjem času obrnila skupina 10 delavcev, zaposlenih pri treh prepletenih podjetjih v dejavnosti gozdarstva z območja Dolenjske. Delavci so prišli po pomoč, potem ko jih je delodajalec v času, ko bi jim bilo treba izplačati regres, obvestil, da jih ne potrebuje več, pri tem pa jim ni vročil nobenih papirjev o odpovedi delovnega razmerja.

Kot je dejal Lukić, se je po pregledu dokumentacije izkazalo, da "fantje delajo pošteno, preko normalnega delovnega časa, da so plače neredne in izplačane le deloma, da je regres zanje tujka, plačne liste fatamorgana, koriščenje dopusta pa neznanka". Za piko na i so bile odjave teh delavcev iz zavarovanj nezakonite, je dodal.

Delavska svetovalnica je, tako njen predstavnik Goran Zrnić, v njihovem imenu vložila izredne in redne odpovedi delovnega razmerja, pri posredovanju na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa znova ugotovila, da se tam zelo težko pride do papirjev, ki jih vlagajo delodajalci, ter da so odjave iz zavarovanja realizirane, četudi odpovedi delovnega razmerja niso bile osebno vročene, kot določa zakon. Poleg tega naj bi bile podlage za odjavo iz zavarovanja napačne in povsem pomešane.

ZZZS "očitno ne razume, da kot po tekočem traku odloča o življenjih", je bil kritičen Zrnić. "Sistem je treba nujno modificirati v smeri večje varnosti," je pozval. Glede na to, da so imeli tudi primer delavca, ki je ob obisku ZZZS odkril dokument, da je sam dal odpoved, o čemer pa ni vedel ničesar, si v svetovalnici želijo, da se vsem zaposlenim omogoči neposreden vpogled v vse dokumente, ki so zanje vloženi pri ZZZS, prek telefona. S to pobudo so se v sredo že obrnili na ZZZS.

V primeru gozdnih delavcev, ki še niso prišli na vrsto pri Inšpektoratu RS za delo, bo Delavska svetovalnica vložila tudi tožbe.

Do hudega izkoriščanja sicer prihaja tudi v dejavnosti gostinstva in turizma, je nadaljeval Lukić. Nanje se tako obrača vse več obupanih sobaric in čistilk, ki naj bi delale v tako težkih pogojih, da so povsem izgorele. Tudi tu pogrešajo aktivnost inšpektorata za delo.

V svetovalnici ob tem ugotavljajo zaskrbljujoče stanje varnosti in zdravja pri delu. Nesreče na delovnem mestu naj bi bile v porastu, prijave pa ne, ker naj bi delodajalci skrbeli, da ni pisnih sledi in z argumentom o malomarnosti celo valili krivdo na delavce. Zabeležen je bil celo primer, ko je bil delavec po nesreči odpuščen iz krivdnih razlogov.

Ob vsem skupaj svetovalnico jezi sporazum Slovenije s Srbijo o zaposlovanju srbskih državljanov v Sloveniji, ki tako kot tisti z BiH predvideva, da mora delavec v prvem letu ostati pri istem delodajalcu. Ta ga lahko disciplinira z grožnjami, da ga bo v primeru ugovorov vrnil domov. Kot je izpostavil Lukić, imajo primer delavca, ki se je moral pri delodajalcu zavezati, da bo pri njem ostal šest let, sicer bo za vsako leto od predčasne prekinitve pogodbe dolžan podjetju plačati 5000 evrov.

"Delodajalci si to lahko privoščijo, ker sistem nadzora ne deluje," je menil Lukić. Ob koncu je državne institucije pozval, naj jim prisluhnejo in ukrepajo.

Cilja projekta PO-MOČ, ki se je začel 3. maja in bo trajal do 18. novembra, sta med drugim informirati potencialne žrtve o njihovih pravicah in jih opolnomočiti za zmanjšanje tveganja delovnega izkoriščanja. Vreden je 6200 evrov, sofinancira pa ga urad vlade za komuniciranje.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar