FinD - Novice - Bruselj s svežnjem ukrepov za zaščito gozdov - pljuč planeta
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.7.2019

Bruselj s svežnjem ukrepov za zaščito gozdov - pljuč planeta

Bruselj, 23. julija (STA) - Evropska komisija je danes predstavila nov sveženj ukrepov za zaščito in obnovo gozdov po svetu - zelenih pljuč planeta. Ti vključujejo spodbujanje uporabe proizvodov, ki ne nastanejo s krčenjem gozdov, in ustanovitev observatorija EU. Obljublja tudi, da krepitev trgovine ne bo vodila v intenzivnejše krčenje gozdov.

"Gozdovi so zelena pljuča našega planeta in zanje moramo skrbeti kot za svoja pljuča. Podnebnih ciljev ne bomo dosegli brez zaščite gozdov po vsem svetu," je ob predstavitvi svežnja pozval prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, pristojen tudi za trajnostni razvoj.

Timmermans je tudi pojasnil, da je današnji sveženj zlasti postavitev scene oziroma opredelitev možnosti za zakonodajno in drugo ukrepanje naslednje komisije, ki bo predvidoma začela delati novembra.

V EU sicer ni prvotnih gozdov, a vendar štejejo dejanja vsakega posameznika in odločitve o politikah. EU pošilja sporočilo partnerjem po svetu, da je v prihodnjih petih letih in dlje pripravljena igrati vodilno vlogo v prizadevanjih za zaščito gozdov, še pojasnjujejo v Bruslju.

Pomen gozdov ponazarjajo z nekaj statističnimi podatki: gozdovi pokrivajo 30 odstotkov zemeljskega površja, zagotavljajo več kot 80 odstotkov biotske raznovrstnosti na kopnem, podpirajo življenje približno četrtine svetovnega prebivalstva in so ključni za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami.

Današnji sveženj je odziv na uničevanje gozdov po svetu. Med letoma 1990 in 2016 je bilo namreč izgubljenih 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda, kar pomeni 800 nogometnih igrišč vsako uro. Glavni razlogi so povpraševanje po hrani, krmi, biogorivih, lesu in drugih proizvodih.

Komisija med prioritetami izpostavlja spodbujanje uporabe proizvodov, ki ne nastanejo s krčenjem gozdov. Zavzemala se bo za uvedbo evropskih standardov in sheme izdaje potrdil za takšne proizvode. "To bi bil res pomemben korak, ki bi močno vplival na trgovino," je poudaril podpredsednik komisije Jyrki Katainen.

Če bo unija uvedla te standarde in takšna potrdila, jih bodo morali spoštovati tudi trgovinski partnerji v tretjih državah, je izpostavil Katainen.

Na vprašanje, kako bo unija zagotovila spoštovanje prizadevanj za ustavitev krčenja gozdov v državah skupine Mercosur, s katerimi je nedavno dosegla trgovinski dogovor, je Katainen odgovoril, da se zavedajo resne težave zaradi degradacije gozdov v teh državah, zlasti v Braziliji, in da glede tega ne bo nikakršnih kompromisov. "Krepitev trgovine ne more voditi v intenzivnejše krčenje gozdov," je poudaril.

Komisija sicer v okviru današnjega svežnja obljublja, da si bo prizadevala, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi prispevali k odgovornemu in trajnostnemu ravnanju z gozdovi.

Preostale prioritete, ki jih izpostavlja komisija, so krepitev razvojnega sodelovanja brez krčenja gozdov, krepitev mednarodnega sodelovanja za ustavitev krčenja in spodbujanje obnove gozdov, preusmerjanje financiranja v podporo bolj trajnostni rabi zemljišč ter izboljšanje informiranja o gozdovih in podpora raziskavam in inovacijam.

V komisiji ob tem napovedujejo, da bodo preučili možnosti za intenzivnejšo uporabo satelitskega sistema za opazovanje Zemlje Copernicus za opazovanje razvoja gozdov.

V okoljevarstveni nevladni organizaciji Greenpeace so se na načrt komisije odzvali kritično, češ da ni zmogla dovolj političnega poguma, da bi postavila pod vprašaj svoje trgovinske in kmetijske dogme. "Dostop peščici multinacionalk do novih trgov ne more odtehtati ekoloških, podnebnih in človeških stroškov trgovinskih dogovorov, kakršen je sporazum EU in Mercosurja," opozarjajo.

EU si je leta 2008 zadala cilj, da do leta 2030 ustavi izgubljanje gozdnatosti na svetovni ravni in da do leta 2020 za polovico zmanjša bruto krčenje tropskih gozdov, ki pa po navedbah komisije verjetno ne bo dosežen.

Izpusti zaradi uporabe zemljišč in sprememb uporabe zemljišč, v glavnem zaradi krčenja gozdov, ki v biomasi in prsti hranijo velike količine ogljika, so za fosilnimi gorivi drugi najpogostejši vzrok podnebnih sprememb, ki povzroči okoli 12 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, več kot prometni sektor.

V Sloveniji je gozdnatost več kot 60-odstotna, kar jo uvršča na tretje mesto v EU, takoj za Finsko in Švedsko. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je aprila v Bruslju na konferenci o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi izpostavila pomen večsektorskega pristopa k upravljanju z gozdovi pri pripravi nove evropske strategije po letu 2020.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar