FinD - Novice - Ob nekoliko nižji gospodarski aktivnosti prvi znaki upočasnitve na trgu dela
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.7.2019

Ob nekoliko nižji gospodarski aktivnosti prvi znaki upočasnitve na trgu dela

Ljubljana, 17. julija (STA) - Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v luči dogajanja v zunanjem okolju nekoliko umirila, vendar v primerjavi z evrskim območjem ostaja zelo solidna, v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavlja Banka Slovenije. Znaki umirjanja se medtem kažejo že tudi na trgu dela z nižjo dinamiko rasti zaposlenosti.

V Banki Sloveniji ponavljajo, da se obeti za svetovno gospodarstvo zaradi naraščajočih trgovinskih in političnih napetosti, ki slabijo trgovino, industrijo in investicije, še naprej poslabšujejo. Gospodarska dinamika v evrskem območju tako ostaja oslabljena, vrednosti anketnih kazalnikov, še posebej v industriji, pa ostajajo precej nizke.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast nekoliko znižala, vendar v primerjavi z območjem evra po ugotovitvah Banke Slovenije ostaja zelo solidna. Čeprav je ob nizki gospodarski aktivnosti v evropskem gospodarstvu okrepljena tudi negotovost, za zdaj slovenski izvozni sektor po oceni analitikov bančnega nadzornika ostaja precej robusten.

Ob tem pa ti ugotavljajo, da se v nekaterih segmentih predelovalnih dejavnosti že soočajo s padcem proizvodnje, kar je bil tudi glavni razlog za zmanjšanje zalog v prvem četrtletju. To je največ prispevalo k znižanju medletne rasti domače potrošnje na in gospodarske rasti na v prvih treh mesecih leta. Rast drugih agregatov domačega povpraševanja je medtem ostala razmeroma visoka.

Medletna rast investicij se je na začetku leta v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko okrepila, struktura investicij pa se vse bolj spreminja v prid gradbeništvu. Še naprej pa se je krepila zasebna potrošnja, kar sovpada s povišano rastjo realne mase plač.

Ker je rast produktivnosti nizka, trenutna plačna gibanja že višajo rast stroškov dela na enoto proizvoda, a ta za zdaj po ugotovitvah Banke Slovenije ostaja v okvirjih ohranjanja zunanje konkurenčnosti, saj ne odstopa močneje od evrskega povprečja in je celo nekoliko nižja kot v Nemčiji.

Po razpoložljivih mesečnih kazalnikih aktivnosti in zaupanja naj bi se gospodarska rast umirjala tudi v drugem četrtletju, razmere pa naj bi bile manj ugodne predvsem v predelovalni industriji.

Prvi znaki umirjanja se po navedbah Banke Slovenije kažejo tudi pri rasti zaposlenosti. V prvem četrtletju je bila namreč najnižja v zadnjih dveh letih, a še vedno 2,6-odstotna, omogočalo pa jo je predvsem zaposlovanje tujih državljanov. Tudi medletno zniževanje števila brezposelnih se je letos upočasnilo, tudi zaradi strukture brezposelnih oseb, v kateri se povečuje delež težje zaposljivih. Se pa še naprej znižujeta stopnji anketne in registrirane brezposelnosti.

Inflacijo medtem letos določajo predvsem domači dejavniki. Junija je skupna inflacija dosegla 1,9 odstotka, kar je največ po lanskem novembru, v njeni strukturi pa še naprej prevladuje prispevek storitev. Domači inflacijski pritiski izvirajo predvsem iz rasti plač, ki zvišuje proizvodne stroške, hkrati pa prek rasti povpraševanja omogoča njihovo prelivanje v končne cene za potrošnike.

Višji stroški dela prehajajo predvsem v rast cen storitev, navaja Banka Slovenije, saj so te mednarodni konkurenci podvržene v precej manjši meri kot industrijsko blago. Inflacijski pritiski iz tujine so medtem letos razmeroma šibki.

Javnofinančni položaj države po oceni Banke Slovenije ostaja ugoden zaradi ohranjanja solidnih gospodarskih gibanj, dodatno pa se je izboljšal tudi njen položaj na mednarodnih finančnih trgih.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar